Z ROKO V ROKI Zrokovroki ZbirkaVodenjevvzgojiinizobraževanju issn 1855-6582 Z roko v roki Zbornikprimerovdobrihpraksvprojektu Dvigsocialnegainkulturnegakapitala vlokalnihskupnostihzarazvojenakih možnostiinspodbujanje socialnevključenosti Uredili MatejaBrejc TatjanaAžman Zrokovroki Zbornikprimerovdobrihpraksvprojektu Dvigsocialnegainkulturnegakapitala vlokalnihskupnostihzarazvojenakih možnostiinspodbujanje socialnevključenosti Uredili·dr.MatejaBrejcindr.TatjanaAžman Recenzenti·dr.TatjanaAžman,dr.MatejaBrejc,dr.AndrejKoren, mag.SebastjanČagraninLidijaGoljatPrelogar Izdalainzaložila·Šolazaravnatelje Dunajska104,1000Ljubljana Lektoririranje·SaraHorvat Oblikovanjeintehničnaureditev·AlenJežovnik,Folio Oblikovanjenaslovnice·SašoGorjupLikovnik,b&s Kranj·2015 ©2015Šolazaravnatelje PublikacijajesofinanciranassredstviEvropskegasocialnegasklada vokviruprojektaDvigsocialnegainkulturnegakapitalavlokalnihskupnostih zarazvojenakihmožnostiinspodbujanjesocialnevključenosti(skk). Publikacijajebrezplačna. cip–Kataložnizapisopublikaciji Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana 37:316.334(497.4)(082)(0.034.2) Zrokovroki[Elektronskivir]:zbornikprimerovdobrihpraksvprojektu Dvigsocialnegainkulturnegakapitalavlokalnihskupnostihzarazvojenakihmožnosti inspodbujanjesocialnevključenosti/urediliMatejaBrejc,TatjanaAžman.– El.knjiga.–Kranj:Šolazaravnatelje,2015.–(ZbirkaVodenjevvzgoji inizobraževanju,issn1855-6582) Načindostopa(url):http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-81-7.pdf Načindostopa(url):http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-82-4/flipbook.html isbn978-961-6637-81-7(pdf) isbn978-961-6637-82-4(html) 1.Brejc,Mateja 278347008 Kazalo Mreženjezaspodbujanjerazličnihobliksocialnegakapitala TatjanaAžmaninMatejaBrejc·7 Vakciji–prostovoljstvo AlešUšeničnik·25 Prispevekšolprivključevanjuučencevindijakovmigrantov všolskoinlokalnookolje KajetanaTornič·35 Združujemosevmavricogeneracij KarmenVidmar·43 Rudarjiizrovovvsrca SimonaIzgoršek·55 Mladispodjetniškimpristopomdodvigasocialnegainkulturnegakapitala SonjaKukman,MojcaBajuk,NevaBambičinKatarinaŠepetavc·67 Pozitivnivpliviprostovoljstvanadvigsocialnegainkulturnegakapitala LidijaLampe·77 DvigsocialnegainkulturnegakapitalazZasavskopripovedko MarijaSakelšek·83 Prostovoljstvoinmedgeneracijskopovezovanjeprispevatakdobremupočutju insamozavestitakomlajšekotstarejšegeneracije KatjaČuk·95 Medgeneracijskopovezovanjeinprostovoljstvovsodelovanjuzobalnimi domoviupokojencev GorazdLah·103 Vzornikisozakon RenataBoštjan·111 Projekti,kiobrodijosadove SergejaGerdej·119 5 Dvigsocialnegainkulturnegakapitalaučencev–iskanjepriložnostivokolju ElaŽibrat·129 Priložnostzavsakogar:kulturnosodelovanjezučencišolvmreži inbranjepodkrošnjami MetkaTrobec·139 Šola,staršiinučnauspešnostnašihučencev NevenkaSreš·149 Učenjejeodnos SofijaBaškarad·157 Koreninjenje:spovezovanjempodeželjainmestadonovihintrajnihvezi PetraLajlar·169 Učimoseprisosednjišoli AuroraCalvet·177 Interakcijasocialnegainkulturnegakapitalatermedkulturnegadialoga MatjažZorko·183 UstvarjalnedelavnicevsehgeneracijvSlovenskiBistrici SimonaLuetič·195 6 Mreženjezaspodbujanjerazličnih obliksocialnegakapitala TatjanaAžman Šolazaravnatelje MatejaBrejc Šolazaravnatelje Osocialnemkapitalu Koncept socialnega (in kulturnega) kapitala sodi med aktualnejše družbo- slovnekoncepte,kisvojemestovseboljpridobivatudinapodročjuizobraže- vanja.Izhajaizpredpostavke,daizobraževanjevplivanasocialnikapitalinda, obratno,socialnikapitalvplivanaizobraževalnedosežke.Vtemokvirutorej šoleinvrtciodigravajopomembnovlogo. PojemkapitalajenapodročjeizobraževanjavpeljalBourdieu(1986),priče- merjeopredeliltrivrstekapitala:(a)ekonomski/finančnikapital(lastnina,de- nar),(b)kulturnikapital(stopnjaizobrazbe)in(c)socialnikapital(družbene obveznosti). Slednja dva se pod določenimi pogoji lahko spremenita v eko- nomski kapital. V prispevku se bomo v nadaljevanju osredotočili predvsem nasocialnikapital. Vliteraturinajdemorazličneopredelitvepojmasocialnikapital(Bourdieu 1986;Killpatrick,JohnsinMulford2010; oecd 2001;West-Burnham,Farrar inOtero2007;West-Burnham2010;2011;BarleLakotainSardoč2015).Neka- teriraziskovalcigaobravnavajokotekonomskokategorijoingatakopovezu- jejozdobičkomteromrežjimoči,drugipagavidijoboljkotvezivoindobrobit celotnedružbe,šeposebejpadobrobitranljivihskupin.Bourdieu(1986)tako npr. opredeli socialni kapital na ravni posameznika in tehta njegove koristi, kimujihprinašavključenostvnekoskupinoalimrežoodnosov.Pravi(prav tam), da je socialni kapital količina (številčnost) in pomembnost stikov, s ka- terimi si posameznik lahko izboljša svoj družbeni položaj. Putnam (2000) pa izhajapriopredelitviizskupineinmeni,dajesocialnikapitallastskupine.Po njegovem(pravtam)sesocialnikapitalnanašanastikemedposamezniki–so- cialnemrežeternavzajemnostinzaupanje,kiizhajataiznjih.Podobnosocialni 7 TatjanaAžmaninMatejaBrejc kapitalopredeljujetaFalkinKilpatrick,kipišeta,dagrezaodnoseinmreže, temelječenazaupanjuinvzajemnosti,skupnihvrednotahinnormah(Kilpa- trick,Johns,Mulford2010,113).Čeposkušamopovzeti,selahkosklicujemona Fielda,kipravi,daodnosištejejoinčeljudjevzpostavljajo medsebojnestike in jih vzdržujejo, so zmožni delati skupaj, da bo dosegli cilje, ki jih sami ne morejodosečialipajihdosežejozelotežko(West-Burnham,FarrarinOtero 2007,58).Pritempajepomembnopoudarititudi,danegrelezaštevilnostin pomembnoststikovoziromaodnosov,kijihimamo,ampakpredvsemtudiza njihovo kakovost in trajnost. Ali, če rečemo drugače, socialni kapital je torej valutaoziromavrednostvozadjudružbenihstikovinodnosov.Inkotpoudar- jataBarleinSardoč(2014,12):»Socialnikapitalnemoreobstajatisamposebi, čeneobstajamedsebojnopriznavanjemedposamezniki,kisočlanidoločene mrežealiskupine.« Vrednostsocialnegakapitalasekaženarazličnenačine.Takonpr.povečuje blaginjoposameznikovindružbe.Omogočadoseganjeizbranihciljev,kibrez njeganebibilidoseženiinnatanačinpovečujeproduktivnostskupin,orga- nizacijindružbe(Coleman1990).Prispevakvišjikakovostiživljenjavdružbi: zmanjšanjukriminala,zmanjšanjuzlorabeotrokinvečjivarnosti(oecd2001; Tennent idr. 2005). Vpliva na boljše zdravje ljudi: manj psihičnih težav, hi- trejšeokrevanje,manjkajenja,daljšeživljenje,manjdemence.Šeposebnopo- membnoje,dazmanjšujesocialnoizolacijoposameznikov(oecd 2001,53). Vplivatudinagospodarskorast(rast bdp)(KnackinKeefer1997),posame- znikzvišjimsocialnimkapitalomnatrgudelalažjenajdedelo(oecd 2001, 58). Ena od pomembnih vrednosti socialnega kapitala pa je tudi vzpostavi- tevprilagodljivihindinamičnihmrežučenja,karizboljšapretokinformacijin skupnoučenje(oecd 2001,58).Socialnikapitalpaimalahkotudinegativno vrednost,čejezlorabljenvosebnenameneinprinašakoristposameznikuna račundrugih–posameznikizkoristipoznanstvozadružbenoalipoklicnona- predovanje, četudi nima ustreznih kvalifikacij. Zlorabi ga lahko skupina, če prinaša korist skupini na račun drugih skupin – npr. mafijske združbe, kar- telnopovezovanje.Pomembenjetorejetičnividiksocialnegakapitala. Socialnikapitaljepomembnopovezanzizobraževanjem(BrejcinAžman 2014).Vizobraževanjusetakosoočamosspoznanji,dasonajvečjidejavniki tveganjaneuspešnegašolanjarevščina,družbenislojinsocialnaizključenost ter nespodbudno (družinsko) okolje, v katerem otrok odrašča (oecd 2001, 57;West-Burnham,FarrarinOtero2007).Nizeksocialnikapitalimapritem precej večji vpliv na razvoj in učenje otrok, kot ga imajo drugi dejavniki, z izjemo revščine (Putnam 2000). Življenjske priložnosti in izobraževalni do- sežkiotrok,kisosocialnodepriviligirani,soobčutnonižjiodživljenjskihpri- 8