p.p. 7, SI-1001 Ljubljana T +386 1 479 88 77, F +386 1 479 88 78 E [email protected], www.arnes.si Pregled_aktivnosti_v_letu_2016.docx Pregled aktivnosti Arnesa v letu 2016 Februar 2017 Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................... 3 2 Kratek pregled storitev in projektov v letu 2016 ................................................................ 4 3 Uporabniki Arnesa ........................................................................................................... 12 4 Povezovanje lokalnih omrežij članic v omrežje ARNES ................................................. 14 5 Hrbtenica omrežja ARNES in pohitritve medkrajevnih vodov........................................ 19 6 Mednarodne povezave ...................................................................................................... 22 7 Izmenjava prometa s komercialnimi ponudniki interneta v Sloveniji .............................. 25 8 Uporabniške storitve ........................................................................................................ 28 9 Slovensko superračunalniško omrežje ............................................................................. 41 10 Zaščita omrežij uporabnikov Arnesa ................................................................................ 46 11 Multimedijske storitve ...................................................................................................... 47 12 AAI – infrastruktura za dostop do virov in storitev ........................................................ 64 13 Eduroam.si, Libroam in Govroam .................................................................................... 68 14 Pomoč uporabnikom pri uporabi Arnesovih storitev ...................................................... 73 15 Informiranje in izobraževanje uporabnikov ..................................................................... 83 16 Nacionalni center za varnejši internet .............................................................................. 95 17 Slovenski center za posredovanje pri internetnih incidentih (SI-CERT) ......................... 99 18 Nacionalni program ozaveščanja o informacijski varnosti Varni na internetu ............. 103 19 Overjena digitalna potrdila za strežnike ......................................................................... 109 20 Poročilo o delu registra za vrhnjo domeno .si ................................................................ 110 21 Projekt SIO 2020 ............................................................................................................ 126 2 1 Uvod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes je javni zavod, ki z zagotavljanjem omrežnih storitev organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture omogoča njihovo povezovanje ter sodelovanje med seboj in s sorodnimi organizacijami v tujini. Arnes opravlja enake storitve kot nacionalne akademske mreže v drugih državah, ki se danes običajno imenujejo NREN–National Research and Education Network, saj njihovo področje delovanja vključuje poleg raziskovalnega in razvojnega tudi izobraževalni sektor. To področje je po svoji naravi mednarodno, zato NREN-i različnih držav sodelujejo v združenju GÉANT. Z Evropsko komisijo ima GÉANT podpisan Okvirni sporazum o partnerstvu (Framework Partnership Agreement), v okviru tega dogovora pa Evropska komisija v veliki meri sofinancira omrežje in storitve omrežja GÉANT. Evropska komisija želi vzpostaviti Evropski raziskovalni prostor (European Research Area), ki bi vsakemu raziskovalcu in razvojnemu inženirju v razširjeni Evropski Uniji zagotavljala enake možnosti sodelovanja v razvojnih in raziskovalnih programih.1. Enotna omrežna infrastruktura in ustrezne storitve, ki jih vzpostavljajo in vzdržujejo nacionalne izobraževalne in raziskovalne mreže, so eden izmed osnovnih pogojev za doseganje tega cilja. Vključenost Arnesa v ta evropska prizadevanja določa dolgoročne cilje, ki jih ima Arnes. Le-ti so: 1. zagotavljanje kakovostnih računalniških povezav slovenski izobraževalno-raziskovalni in kulturni sferi pri povezovanju zavodov med seboj do raziskovalno-izobraževalnih omrežij v drugih državah in v svetovni internet, 2. nudenje enakih storitev, ki jih zagotavljajo NREN-i v drugih državah. Le-to omogoča enakovredno vključevanje te sfere v enotni evropski informacijski prostor, 3. sodelovanje z drugimi NREN-i in v projektih, sofinanciranih s strani Evropske komisije, pri testiranju, razvoju in vpeljavi novih internetnih protokolov, storitev in rešitev, 4. opravljanje storitev, ki so predpogoj za delovanje interneta v Sloveniji in jih ne opravljajo komercialne organizacije (registracija domen, koordinacija reševanja varnostnih incidentov, medsebojno povezovanje ponudnikov interneta ipd.). V sklopu izvajanja teh dejavnosti je Arnes vključen v delovanje več mednarodnih organizacij: GÉANT2, Internet23, RIPE4, CENTR5, EURid6, FIRST7, Euro-IX8, EGI.eu9 in ICANN10. Arnes ima predstavnike v upravnih odborih mednarodnih organizacij GÉANT (Marko Bonač), EURid (Marko Bonač), ENISA11 (Gorazd Božič) in v programskem odboru TNC12 (Tomi Dolenc). 1 http://europa.eu/legislation_summaries/research_innovation/general_framework/i23012_en.htm 2 http://www.geant.org/ 3 Internet2 (U.S. advanced networking consortium led by the research and education community) 4 RIPE (Regional Internet Registry) 5 CENTR (Council of European National Top-Level Domain Registries) 6 EURid (The European Registry of Internet Domain Names) 7 FIRST (Forum of Incident Response and Security Teams) 8 Euro-IX (European Internet Exchange Association) 9 EGI.eu (European Grid Infrastructure) 10 ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) 11 ENISA (European Network and Information Security Agency) 12 https://tnc17.geant.org/ 3 2 Kratek pregled storitev in projektov v letu 2016 Povezovanje lokalnih omrežij organizacij v omrežje ARNES Konec leta 2016 je bilo v omrežje ARNES povezanih 1.476 raziskovalnih in izobraževalnih organizaciji. Organizacije se lahko v omrežje ARNES povežejo v 47 krajih na 60 točkah priklopa. V letu 2016 smo število povezanih članic povečali za 97 organizacij. Po zaključenem projektu IR optika smo vzpostavili manjkajoče medkrajevne povezave do 17 novih krajev, aktivirali 17 novih vozlišč in predali zavodom v produkcijo še dodatnih 411 povezav. Skupno število aktivnih povezav v projektu IR optika je doseglo 705. Ker medkrajevne povezave do Laškega nismo uspeli pridobiti v JN v letu 2016, smo morali izvesti dodatno JN za to povezavo. Medkrajevna povezava do Laškega bo predvidoma aktivna v marcu 2017. Hrbtenica omrežja ARNES in mednarodne povezave V letu 2016 je bil poudarek na vzpostavljanju povezav do vozlišč v 18 novih krajih, kjer je v letu 2015 MIZŠ v okviru projekta IR optika kupilo lokalno optiko za povezavo zavodov. Do 17 vozlišč je Arnes uspel zakupiti optične povezave, do vozlišča v Laškem pa je realizacija še v teku. Zaradi previsokih ponudb je moral Arnes javna naročila ponavljati. Prek zakupljene optike je Arnes vozlišča povezal s povezavami kapacitete 10 Gb/s. Povezave Celje – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Maribor je Arnes nadgradil iz 1 Gb/s na 10 Gb/s. Krško je z 10-gigabitno povezavo povezal na Rogaško Slatino in Novo mesto. Dokončala se je prenova sistema hlajenja glavnega vozlišča omrežja ARNES na lokaciji Instituta Jožef Stefan. Nadaljeval se je razvoj integriranega sistema za upravljanje in nadzor delovanja omrežja. Večina dela je bila namenjenega zasnovi nove generacije sistema za generiranje in upravljanje konfiguracij ANSO ter testiranju mehanizmov, ki jih za centralno upravljanje ponujajo omrežni usmerjevalniki in stikala Uporabniške storitve Pri infrastrukturnih, spletnih in oblačnih storitvah beležimo pozitivne trende naraščanja uporabe. Še posebej lahko izpostavimo storitve Arnes Splet, Arnes Strežnik po meri, Arnes e- Pošta in Arnes DNS, ki tudi v letu 2016 beležijo visoke povprečne letne rasti in temu primerno porabo sistemskih in človeških virov. Povprečna rast je pri omenjenih storitvah v letu 2016 znašala med 20 % in 200 %. V letu 2016 je Arnes performančno še izboljšal delovanje storitve Arnes Splet, hitrost nalaganja posamezne spletne strani se je povprečno izboljšal za 120 % in omogočal gostovanje 10.600 spletiščem. Arnes je povečal zmogljivosti in vzpostavil sistem replikacije oz. varnostnih kopij storitve in pričel z razvojem poenostavljenega, AAI-ziranega Portala za uporabnike storitve Strežnik po meri. Povečane so bile diskovne zmogljivosti storitve Arnes Shramba in sicer za kar 200 TB neto, saj se je trend dodeljevanja kvot, po izkušnjah iz prejšnjih let, pričakovano nadaljeval. Nadgrajena je bila zaledna infrastruktura storitve Arnes GVS. Arnes je postregel rekordnih 20.000 poizvedb DNS na sekundo in preko 2,17 milijarde poizvedb DNS na letni osnovi. Omogočena je bila izvedba prek 68 milijonov analitičnih transakcij. 4 Arnes je leta 2016 dostavil 64,1 milijona legitimnih e-poštnih sporočil, ter obdelal 226,7 milijona e-poštnih transakcij, označil 53,7 milijona neželenih e-sporočil ali e-sporočil, ki so vsebovala virus in prek 474 dopisnih seznamov omogočil razpošiljanje prek 5 milijonov e- sporočil. Arnes je zaključil z aktivnostmi prenove arhitekture e-poštnega sistema, konkretno s porazdelitvijo na sistem za prejemanje pošte in sistem za pošiljanje pošte. S tem se visoka razpoložljivost zagotavlja na vseh nivojih sistema. Ta sprememba hkrati omogoča lažje prilagajanje zmogljivosti sistema rasti potreb v prihodnosti. V sistemu elektronske pošte z nenehnim razvojem in uvedbami izboljšav je Arnes preprečil dostavo ogromne količine (53,7 milijona) neželene elektronske pošte v predale uporabnikov. Z razvojem in prenovo obstoječih rešitev se je še izboljšala kakovost pravilnega razvrščanja elektronske pošte. To se je omogočilo tudi tistim članicam, ki imajo lastne poštne strežnike; Arnes je zagnal tudi novo storitev – portal Moj Arnes, ki služi kot centralni portal za pregled in dostop do storitev Arnesa. Portal je namenjen končnim uporabnikom, ki pri prijavi uporabljajo infrastrukturo ArnesAAI. Prek uporabe portala želi Arnes vpeljati enotno vstopno točko za vse storitve Arnesa, ki uporabljajo omenjeno avtentikacijsko infrastrukturo. Na ta način uporabniki na učinkovit način dostopajo do obstoječih in novih storitev ter imajo pregled nad paleto storitev, ki so jim na voljo. Uporabljena programska oprema temelji na odprtokodni rešitvi, integracija pa je plod internega znanja strokovnjakov Arnesa. Slovensko superračunalniško omrežje Arnes vodi Slovensko iniciativo za nacionalni grid, SLING, nacionalno superračunalniško omrežje, ki združuje večje centre s superračunalniškimi zmogljivostmi ter organizacije z večjimi skupinami uporabnikov. Omrežje je na voljo predvsem raziskovalcem, profesorjem in študentom, vključujejo pa se tudi industrijski razvojni centri. Osrednje zmogljivosti omrežja so računalniške gruče, namenjene znanstveni obdelavi podatkov, ki presegajo običajne zmogljivosti sodobne opreme, zlasti kadar gre za visokozmogljivo in paralelno računanje, kjer se program izvaja na več jedrih hkrati (HPC, angl. High Performance Computing), izračune in analize, ki imajo veliko vhodnih in izhodnih podatkov (HTC, angl. High Throughput Computing), ter obdelave velikih količin podatkov (Big Data) ali uporabo računsko intenzivnih algoritmov, kot so različni algoritmi računalniškega učenja. Arnes skrbi za osrednje storitve, vključevanje v evropsko superračunalniško omrežje EGI, tehnološko usklajenost ter podporo in izobraževanje uporabnikov. Centri so v slovensko superračunalniško omrežje povezani s tehnologijo vmesne programske opreme grid, kar uporabnikom omogoča pošiljanje nalog v več domačih in tudi tujih superračunalniških gruč hkrati z enotnim overjanjem in avtorizacijo. Na ta način vključeni centri – poleg Arnesa so to večje raziskovalne organizacije, nekateri razvojni centri industrije ter večje raziskovalne infrastrukture, kot sta ELIXIR in CLARIN – z medsebojnim sodelovanjem iz izmenjevanjem kapacitet raziskovalcem in projektom omogočijo dostop do zelo zmogljive povezane infrastrukture za njihove raziskovalne projekte. Arnesova superračunalniška gruča, ki je ena od dveh največjih gruč v omrežju SLING, je na voljo vsem upravičencem Arnesa ter vsem raziskovalcem, profesorjem in študentom. Namenjena je seznanjanju s tehnologijami visoko zmogljivega računanja, preizkušanju rešitev in izvajanju znanstvene obdelave podatkov z vseh raziskovalnih področij. Arnesova gruča je bila v letu 2016 nadgrajena s 768 jedri, med njimi z dvema vozliščema, ki podpirata GPU. Gruča je ob koncu leta obsegala že več kot 4.400 jeder. V sklopu rednih aktivnosti nacionalne infrastrukture grid je Arnes nadgradil večino centralnih servisov, dodal 5 nacionalni servis CVMFS, ki omogoča uporabo istih programskih okolij v celotnem omrežju grid in nadgradil glavne strežnike na novejšo različico operacijskega sistema in imenikov. Razvojne aktivnosti so bile usmerjene v preizkušanje možnosti izvajanja visoko zmogljivega računanja v javnem in zasebnem oblaku, v vsebnikih ter v povezovanje oblačne arhitekture z arhitekturo HPC-ja. Konec leta 2016 so bile v virtualnih okoljih znotraj Arnesovega superračunalnika že izvedene prve testne naloge. Na Arnesovi gruči grid je bilo v povprečju izvedenih več kot 246.000 nalog na mesec, gruča je bila dosegljiva več kot 99-odstotno, z izjemo meseca novembra, ko so se pojavile določene težave pri nadgradnji strežnika za podatke dCache, kar je vplivalo na nekoliko nižje statistike dosegljivosti celotne gruče, čeprav je ta sicer ves čas delovala brez težav. V letu 2015 se je Arnes v vlogi člana opazovalca priključil skupini za računalniško varnost in obravnavo incidentov v omrežju grid, pri aktivnostih skupine EGI CSIRT (angl. Computer security and response team) in EGI SVG (angl. Software vulnerability group) je Arnes, kot predstavnik SLING-a, sodeloval tudi v letu 2016, že kot redni član. Skupaj z gručo SiGNET na Institutu Jožef Stefan se slovensko omrežje grid po merilu zanesljivosti uvršča v svetovni vrh. Med uporabnike omrežja grid je Arnes pritegnil tudi druge raziskovalne inštitute in sedaj Arnes pokriva raznolika raziskovalna področja od lingvistike do jedrske fizike in medicine. Uvajanje protokola IPv6 Čeprav ima protokol IPv6 v omrežju ARNES podporo že od leta 2003, je prometa IPv6 zgolj nekaj odstotkov, sam IPv6 pa je za mnoge članice še vedno precejšnja neznanka. Da bi se prehod na nov protokol pospešil je Arnes novim članicam, ki so dobile povezavo v okviru projekta IR optika, vzporedno s protokolom IPv4 nastavil tudi protokol IPv6. Pomanjkanje naslovnega prostora IPv4 bo najprej opazno pri širjenju brezžičnih omrežij. Zato je Arnes v letu 2016 v okviru priprav na projekt SIO 2020, katerega cilj je vzpostaviti brezžična omrežja na vseh osnovnih in srednjih šolah, raziskoval možnosti za upravljanje omrežne opreme zgolj prek IPv6. Izkazalo se je, da večina proizvajalcev tega še ne podpira. Junija 2016 je Arnes s strateškimi partnerji, Zavodom go6 in LTFE (Laboratorij za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani), organiziral enajsto IPv6-srečanje. Rdeča nit srečanja sta predstavljala ”IPv6 in IoT”. Naslednji dan je Arnes sodeloval pri organizaciji tretjega srečanja skupnosti slovenskih omrežnih inženirjev SINOG, v katero je vključenih nekaj Arnesovih strokovnjakov, ki so prepričani v pomembnost izmenjave idej, znanja in dokumentov dobre prakse za dobrobit interneta na nacionalnem nivoju. IPv6 predstavlja pomemben del teh dejavnosti. Multimedijske storitve Arnesove multimedijske storitve omogočajo izvedbo videokonferenc, spletnih konferenc, prenosov dogodkov v živo z uporabo tehnologije pretočnega videa ter objavo posnetkov na spletu, kar omogoča naknadne oglede (video na zahtevo). V letu 2016 se je zanimanje za multimedijske storitve med članicami precej povečalo. Po eni strani se nadaljuje rast uporabe videokonferenc visoke kakovosti, po drugi strani se je za kar 20 odstotkov povečalo število uporabnikov spletnih konferenc VOX, ki jih množično uporabljajo 6 predvsem v srednješolskem in osnovnošolskem okolju, vedno več pa tudi na univerzah. Aktivnih gostiteljev dogodkov je bilo kar 522. Za več kot 70 odstotkov se je povečalo tudi število prenosov dogodkov v živo (na 181). Z rastjo uporabe storitve prenosov v živo in snemanja dogodkov raste tudi uporaba portala Arnes Video. V letu 2016 so uporabniki naložili 1.040 novih video posnetkov (42 odstotna rast). Uporaba videokonferenc visoke kakovosti je v letu 2016 rasla, predvsem ker so organizacije iz univerzitetnega okolja spoznale, da lahko zgolj tovrstna tehnologija zadosti njihovim potrebam. Za koristno se je izkazala možnost telefoniranja v videokonferenčno sobo ter podpora za WebRTC, ki omogoča vključevanje v videokonference visoke kakovosti tudi individualnim uporabnikom, zgolj z uporabo kakovostne spletne kamere, slušalk in mikrofona ter spletnega brskalnika, brez potrebe po namestitvi posebnih programov. Arnes je nadgradil portal Arnes Video: dodana je bila možnost dodajanja podnapisov in imen poglavij, možnost iskanja po kategorijah, razširjen je bil nabor podprtih video formatov in izboljšan video napovednik (Arnes TV). Nadgrajena je bila storitev prenosi v živo. Med drugim je bila dodana možnost oddajanja v polni HD ločljivosti, podpora za spletni klepet med dogodki v živo, omogočen je bil ogled za nazaj (za dve uri) in samodejno prilagajanje kakovosti slike prenosa v živo, glede na razpoložljivo pasovno širino uporabnika. Sodelavci Arnesa so v letu 2016 snemali in v živo na splet prenašali več konferenc in dogodkov. Pri prenosu konference SIRikt so sodelovali dijaki Šolskega centra Novo mesto. Skupina šestih dijakov je tako s pomočjo učiteljev in pod mentorstvom Arnesa samostojno izvajala prenos in snemanje konference. V okviru dogodka je Arnes organiziral tudi dve videokonferenci, kjer so učenci in dijaki v vodeni debati razpravljali o uporabi mobilnih telefonov v šoli. AAI Arnes v Sloveniji skladno z globalnimi trendi uvaja avtentikacijsko in avtorizacijsko infrastrukturo (AAI), ki povezuje uporabnike in storitve v izobraževalnem, raziskovalnem in postopoma tudi kulturnem sektorju v federacijo ArnesAAI. Tehnologija AAI uporabnikom omogoča dostop do virov in storitev različnih ponudnikov z enotno verodostojno e-identiteto, ki jim jo dodeli njihova matična organizacija, kjer delajo oz. študirajo. Federaciji ArnesAAI se je v letu 2016 pridružilo enajst ponudnikov storitev oz. vsebin. Število ponudnikov identitet se je povečalo za 43 odstotkov, pri tem je vseh 220 organizacij izbralo storitev gostovanja strežnikov IdP in LDAP na Arnesu. Konec leta je bilo v federaciji 220 ponudnikov storitev oz. vsebin ter 677 ponudnikov identitet. Skupno je tako v federaciji ArnesAAI sedaj že 897 entitet. Da bi Arnes čim bolj poenostavil uporabo tehnologije AAI, je članicam na voljo spletni vmesnik, prek katerega vnesejo svoje podatke, si stiskajo pripravljeno pogodbo, jo podpišejo in pošljejo na Arnes, nato pa avtomatsko dobijo gostovanje strežnikov IdP, LDAP ter IdM. Ostane jim zgolj še vnos in upravljanje podatkov o svojih uporabnikih s pomočjo IdM. S pridružitvijo federacije ArnesAAI konfederaciji eduGAIN se je uporabnikom Arnesa odprla možnost uporabe storitev iz drugih izobraževalno-raziskovalnih federacij AAI. V letu 2016 se je število članic, ki so to možnost aktivirale, povečalo za več kot 50 odstotkov (iz 426 na 643). Vključilo se je tudi enajst ponudnikov storitev. V eduGAIN je trenutno skupno 1.645 7 ponudnikov storitev, ki lahko svoje storitve ponujajo posameznikom 2.340 ponudnikov identitet. Storitve Oblak 365, ki povezuje ArnesAAI in storitev Office 365, omogoča organizacijam s področja izobraževanja dostop do licenc Office in storitve v oblaku Office 365 z uporabo enotne e-identitete. Do konca leta 2016 je storitev začelo uporabljati 8.607 uporabnikov iz 219 organizacij. Eduroam Eduroam (education roaming) je mednarodna federacija brezžičnih omrežij za uporabnike iz izobraževalne in raziskovalne sfere, ki študentom, učencem, pedagogom in raziskovalcem omogoča uporabo brezžičnih v Sloveniji ali tujini z isto e-identiteto kot za ArnesAAI. Konec leta 2016 je bilo z omrežjem eduroam opremljenih 199 izobraževalnih in raziskovalnih organizacij. Nekatere od njih imajo eduroam vzpostavljen na več lokacijah. Eduroam je skupaj z Libroam na voljo tudi na 28 knjižnicah. Da bi članicam poenostavil vzpostavitev in upravljanje eduroama, je Arnes v letu 2015 razvil spletni portal, prek katerega si avtomatsko vzpostavijo gostovanje strežnikov RADIUS in DHCP na Arnesu. Število članic, ki strežnike gostujejo na Arnesu, se je nato hitro povečalo za 95 % iz 56 konca leta 2015 na 109 konec leta 2016. Širjenje brezžičnih omrežij in večja dostopnost prenosnih naprav s podporo za WLAN vpliva tudi na rast števila gostovanj. V primerjavi z letom 2015 se je število uspešnih prijav gostujočih uporabnikov (Arnesovih uporabnikov na drugih organizacijah v Sloveniji in v tujini ter tujcev v Sloveniji) povečalo za 104 odstotke. Pred uporabo je potrebno odjemalce za eduroam na mobilnih napravah ustrezno konfigurirati. Ker to mnogim uporabnikom povzroča precejšnje težave, je bilo v okviru projekta GÉANT razvito spletno orodje eduroam CAT, ki posamezni organizaciji omogoča prilagojeno nastavljanje odjemalcev eduroam za večino operacijskih sistemov in mobilnih naprav. Da bi članicam poenostavili nastavljanje parametrov CAT, je Arnes v portal za upravljanje gostovanja RADIUS in DHCP dodal še avtomatsko konfiguriranje CAT. Do konca leta 2016 je eduroam CAT začelo uporabljati 148 članic iz Slovenije, njihovi uporabniki pa so opravili 134.000 prenosov nameščevalnikov za omrežje eduroam, od tega 44.900 v letu 2016. Tehnična pomoč uporabnikom Arnesa V okviru tehnične pomoči uporabnikom je Arnes izvedel 15.586 primerov pomoči uporabnikom, 2.926 po telefonu in 12.660 po elektronski pošti. V letu 2015 si je Arnes zadal cilj, da čim več organizacij spodbudi k uporabi centralizirane rešitve Arnes Splet. Opaziti je, da so uporabniki s pomočjo Arnesa sicer napredovali pri upravljanju s spletnimi aplikacijami na virtualnih strežnikih, vendar je njihovo znanje žal še vedno prešibko pri reševanju bolj kompleksnih težav, kot so razne okužbe spletnih aplikacij ali njihove nadgradnje. Posledično je Arnes obravnaval 2.144 primerov tehnične pomoči, kar je manj kot v letu 2015. Pričakovati bi bilo, da se bo povečalo število svetovanj za Arnes Splet, vendar se je število zmanjšalo iz 349 primerov v letu 2015, na 298 primerov v letu 2016. Centralizirane rešitve z intuitivnim vmesnikom zelo olajšajo delo organizacijam, ki se pogosto srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra za vzdrževanje spletnih strežnikov. 8 Poleg svetovanja pri ostalih storitvah, je Arnes v povprečju mesečno obravnaval 2.557 primerov kršitve dopuste rabe omrežja Arnes in glede na leto 2015 beleži 70 odstotni porast števila primerov. V letu 2016 je Arnes dal velik poudarek promociji osebnih strežniških certifikatov, ki jih lahko brezplačno pridobijo vsi, ki imajo AAI-račun. Informiranje in izobraževanje Leto 2016 je minilo v znamenju nadaljnje gradnje komunikacije, informiranja in ozaveščanja uporabnikov. Po vzorih iz tujine in po posvetovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki je Arnes že v letu 2015 pripravil »Sporazum o članstvu v omrežju ARNES«, v letu 2016 pa se je nadaljevalo podpisovanje z vsemi zavodi, ki uporabljajo storitve Arnesa. Podpis Sporazuma je za organizacijo članico prelomen dogodek, saj se hkrati pridruži tudi federaciji ArnesAAI, s tem pa lahko vsem svojim uporabnikom hkrati dodeli pravice za uporabo storitev Arnesa. To komunikacijo se izkoristi tudi za promocijo vseh Arnesovih storitev, ureditev morebitnih težav in svetovanje, hkrati pa Arnes dobi neposreden odziv primarne ciljne skupine uporabnikov, torej informatikov in vodstva. V letu 2016 je bilo podpisanih 510 sporazumov. Vstopna točka do ključnih vsebin in storitev, ki jih Arnes ponuja svojim uporabnikom, še naprej ostaja spletna stran www.arnes.si, ki je namenjena 200.000 uporabnikom s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture. V letu 2016 so stekle ključne aktivnosti, povezane z vsebinsko in s pripravo na oblikovno prenovo. Deloma se pozornost končnih uporabnikov storitev preusmerja na portal Moj Arnes, ki je bil vzpostavljen v letu 2016. Za novi portal je Arnes pripravil promocijo, v kateri so lahko vzgojno-izobraževalni zavodi naročili promocijske letake, ki so jih razdelili učencem in dijakom. Arnes je na ta način zavodom poslal več kot 16.000 letakov. Z željo po boljšem dosegu pomembnih informacij, ki jih želi Arnes sporočiti uporabnikom, so se nadaljevale aktivnosti na komunikacijskem kanalu, ki ga predstavlja Arnes Informator. V letu 2016 je bilo skupaj poslanih 62 novic, skoraj trikrat toliko kot v letu 2015, sporočila pa si je ogledalo več kot 58.600 uporabnikov. V letu 2014 smo pripravili in lansirali prvi množični odprti spletni tečaj (MOOC) o varni rabi interneta in naprav, leta 2016 pa se je tradicionalnega spletnega tečaja udeležilo več kot 1500 uporabnikov, kar je za slovenske razmere, pa tudi v evropskih okvirih, izjemen uspeh. Nadaljevala se je komunikacija s posebnimi ciljnimi skupinami, ena pomembnih in tudi bolj številčnih so ravnatelji. Tako je Arnes sodeloval na srečanjih ravnateljev osnovnih in srednjih šol, v letu 2016 pa se je nadaljevalo tudi sodelovanje z vsemi tremi pedagoškimi fakultetami, kjer bodočim učiteljem strokovnjaki z Arnesa predavajo o varni rabi interneta in Arnesovih storitvah, ki so in bodo na razpolago bodočim učiteljem. Arnes je v letu 2016 organiziral ali sodeloval pri organizaciji večjega števila dogodkov: Multikonferenco SIRikt, ki jo tudi sicer tradicionalno soorganizira Arnes, jesensko konferenco naprednih uporabnikov Mreža znanja 2016, ki se jo je udeležilo več kot 300 udeležencev. Ob tem se lahko v vrsti preostalih dogodkov izpostavi 11. slovensko srečanje IPv6 z močno mednarodno udeležbo predavateljev in tretje srečanje združenja SINOG. 9 Arnes je še naprej intenzivno sodeloval s ključnimi slovenskimi mediji. Pri tem je bil prisoten tako na televiziji in nacionalnem radiju kot tudi v različnih tiskanih medijih, s posebnim poudarkom na medijih s področja izobraževanja in raziskovanja. SI-CERT SI-CERT je v letu 2016 obravnaval 2281 incidentov, za 19 % več, kot leto prej (in 10 % več, kot leta 2015). Med obravnavanimi incidenti je bilo 71 takih, ki so se obravnavali po sporazumu med MNZ in Arnesom za sisteme v javni upravi. SI-CERT je sodeloval na vajah iz kibernetske varnosti: Cyber Europe 2016 v organizaciji agencije ENISA in v NATO vaji Cyber Coallition 16. Poleg izvajanja rednih aktivnosti je SI-CERT v letu 2016 nadaljeval s koordinacijo nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti – Varni na internetu. Podpisana sta bila sporazuma o sodelovanju z japonskim nacionalnim odzivnim centrom JPCERT/CC in Uradom informacijskega pooblaščenca RS. Registracija domen in upravljanje vrhnjega DNS-strežnika za .si Arnes opravlja funkcijo registra za slovensko vrhnjo domeno .si. Osnovna naloga Registra je, da načrtuje, vzdržuje in nadzoruje podatkovno bazo in tehnično infrastrukturo, ki omogoča prisotnost .si na internetu. Register upravlja tudi vrhnji strežnik DNS (Domain Name System) za .si. DNS sistem omogoča preslikavo domen v IP-naslove. Register poskrbi, da so .si DNS-zapisi dostopni na internetu, kar omogoča uporabnikom, da najdejo .si domene na svetovnem spletu in preko elektronske pošte. Dostopnost celotnega slovenskega domenskega prostora in s tem tudi večji del interneta v Sloveniji je torej odvisna od Arnesovega vrhnjega DNS-strežnika. Register preko WHOIS-vmesnika omogoča dostopnost informacij o nosilcih domen. V bazi registriranih domen pod .si je bilo konec leta 2016 malo manj kot 122.000 domen in se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 3,1 %. Nosilci lahko domene registrirajo in podaljšujejo preko enega od 104 registrarjev. Ključni projekti Registra v letu 2016 so bili:  projekt povečanja stabilnosti in zanesljivosti delovanja vrhnje nacionalne domene;  izvajanje strategije ozaveščanja javnosti in promocija .si;  razvoj statističnih orodij;  prenova portala za registrarje; FURS je v maju na Register naslovil že tretjo odločbo o zapečatenju domene zaradi davčnih kršitev nosilca na spletni strani, čeprav je bila prva odločba razveljavljena zaradi pomanjkanja pravne osnove. Tudi na to odločbo se je Register pritožil, Upravno sodišče pa je tožbo zavrglo s pojasnilom, da Register nima pravne legitimacije. Zoper takšno odločitev smo se pritožili. Na Register je bil v letu 2015 naslovljen tudi Sklep sodišča o izvršbi na domeno, Register je zato na sodišče vložil ugovor tretjega. Okrajno sodišče je pritožbo zavrnilo, Višje sodišče v Ljubljani pa je dne 14. 9. 2016 pritožbi ugodilo. 10