v Letnik XVI ' stevilka 1-2 • MMVII Po~tnina placana pri po~ti 1102 Ljubljana SOL I I ~ L = = = . ,1 c Zgodovina v soli 16. letnik, stevilka 1- 2/2007 ISSN 131S-1416 Izdajatelj in zalainik: Zavad Republike Siavenije za salstvo Predstavnik: mag. Gregor Mohor,i, Uredniski odbor: izr. prof. dr. Danijela Trskan (Filozofska fakulteta v Ljubljani), dr. Marjan Drnovsek (lnstitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), izr. prof. dr. Stane Granda (Zgodovinski institut Milka Kosa ZRC SAZU), Srecko Zgaga, prof. (Gimnazija Poljane v Ljubljani), Katja Mahorcii, prof. (Solski center Nova Gorica), Damjan Snoj, prof. (Osnovna sola Preserjel. Elissa Tawitian, prof. (Osnovna sola Ivana Cankarja na Vrhniki), Goranka Krea,i, (Dsnovna sola Preserje) Odgovorna urednica: Vilma Brodnik, prof. ( lezikovni pregled: Urska Dresnik in Mateja TuSek ) Naslov urednistva: Vilma Srodnik, Zavod RS za solstvo, DE Ljubljana Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 01/236 31 19, laks: 01/236 3150 ( E-naslov: [email protected] Urednica za/oibe: Natasa Purkat Oblikovanje: KULT, oblikovalski studio, Simon Kajtna, s. p. ( Racuna/n;ski prefom: Littera picta, d. o. 0., Ljubljana Tisk: Littera picta, d. o. 0., Ljubljana Naklada: 620 izvodov c NaroCila: ZRSS - Zaloiba, Maja Hribar Mlakar, Poljanska cesta 2S, 1000 Ljubljana, e-naslov: [email protected], faks: 01/30 05 199 © Zavod Repubtike Siovenije za 50lstvo, 2007. Vse pravice pridriane. Brez zaloinikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakrSenkoli nac.in reproducirati, kopirati ali kako druga~e raz~irjati. Ta prepoved se nanasa tako na mehanske obi ike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakrsenkoli pomnilni~ki medij). ( Naslovnica: Ljubljana (Foto: Henrie Lodewijk, akademski fotograf.) Letna narocnina: (§ 35,47 € -cena stirih stevilk za sole in ustanove 19,20 € -(ena dvojne Stevilke v prosti prodaji 27,96 € - cena ~tirih stevilk za posameznike 42,56 € - (ena stirih stevilk za tujino 25,87 € - cena stirih stevilk za dijake, studente in upokojen(e ar------------------~r--~~ Novo iz zalozbe Zavoda RS za lolstvo Spoznavam sebe. tebe. nas 1, izdaja, 2. natis - ponatis izdaje iz leta 2006 Poznavanje in pravilno razumevanje medkulturne pedagog ike postaja ena ) izmed kljucnih nalog sodobne sale v vei'kulturni skupnosti. Tudi v nasih raz - redih imamo dovolj priloznosti za pridobivanje znanj, informacij in tudi .~.. razlii'nih spretnosti, vezanih na strpno sozitje in spostovanje Ijudi razlii'nih kultur, ver, narodnosti, pogledov_ Primere dobre prakse ponuja priroi'nik, v katerem sta avtorici povezali bogate izkusnje z aktualnimi multikulturnimi in globalizacijskimi trendi v svetu in pri nas. Vei'ina predstavljenih primerov dela z otroki, mladostniki in njihovimi starsi je bila preverjena v praksi_ Knjiga je namenjena predvsem za del a v razredih z ui'enci in ui'enkami, ki izvirajo iz drugih kulturnih, jezikovnih, verskih in social nih okolij. ISBN 978-961-234-573-0, 170 str., 23,99 € Naroi'ila: - po poSti: Zavod RS za solstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana ) - po faksu: 01 3005 199 - po elektronski posti: [email protected] - na spletni strani: http://www.zrss.si CD Vseblna LETNIK XVI stevilka 1-2 ZGODOV~NA 2007 V SOLI Uvod Vilma Brodnik: Reviji na pot ............................................................................................................................ 3 Proiekl Evropska dimenziia pri pouku zgodovine Vilma Brodnik: Projekt Evropska dimenzija pri pouku zgodovine in prvi simpozij 0 letu 1848 .................. 4 Vilma Brodnik: Simpozij 0 letih 1912-13: Vpliv zgodovinskih dogodkov na spremembe v zivljenju navadnih Ijudi ......................................................................................................................... 7 Vojko Kunaver: Simpozij 0 letu 1919 ............................................................................................................. 10 Vojko Kunaver: Simpozij 0 letu 1945 ............................................................................................................. 13 Nevenka Sres: Simpozij 0 letu 1989 v Evropi ............................................................................................... 15 Vilma Brodnik, Katja MahorCie, Srecko Zgaga: Multiperspektivna obravnava leta 1919 .............................................................................. 18 Porocila drugih proieklih in seminariih 0 Mag. Jelka Razpotnik Projekt Sveta Evrope Podoba drugega ................................................................................ 29 Goranka KreaCic: Zivljenje v Evropi v drugi polovici 20. stoletja: mladi v 60. in 70. letih .............................. 30 Goranka KreaCic: Toledo: Sticisce kultur (Toledo: erisol de culturas} .............................................................. 32 Sodobna didaklika pouka zgodovine leoriii in praksi V Dr. Danijela Trskan: Londonski muzej, Narodna galerija portretov in pouk zgodovine v Veliki Britaniji ........ 34 Iz zgodovine migracii Dragica Motik: Avstralska slovenska skupnost. Prizadevanja za ucenje in ohranjanje slovenscine in slovenske kulture v Avstraliji ............................................................................................ 42 l Vseblna Radovan Pulko: Delovanje Ruske matice in ruskega Rdecega kriza na Siovenskem ................................... 49 Sticiica kultur Dr. Dragan Potocnik: Stiki civilizacij ........................................................................................................................ 56 Mag. Blai Vurnik: Oblikovanje nacionalnih gibanj v Sovjetski zvezi kot vzvod razpada zvezne drzave 5 posebnim poudarkom na neslovanskih republikah in vlogi reformne politike Mihaila Gorbacova v tem procesu v letih 1988-1991 {drugi del) ....................................... 61 Izobraievanie uciteliev v Zdruienih driavah Amerike Jean A. Luckowski, Marilyn 1. Ryan: Profesionalni razvoj uCiteljev v Montani v Zdruzenih drZavah Amerike ........................... 73 Porocila, ocene, mnenia Perry Anderson: Prehodi iz antike v fevdalizem (Goranka Kreacic) .............................................................. 77 Fernand Braudel: Strukture vsakdanjega zivljenja: mogoce in nemogoce (Goranka Kreacic) ...................... 79 Andre Chaste/: II Sacco di Roma 1527. Od prvega manierizma do protireformacije {Goranka Kreacic) .................................................................................................................. 81 Georges Duby: Trije redi ali imaginarij fevdalizma (Goranka Kreacic) ....................................................... 82 Tatjana Rejec: Partija in tigrovci (medvojna in povojna usoda nekaterih vodilnih tigrovcev) (Peter Stres) ........................................................................................................................... 83 Hisa pisanih spominov. Jubilejni zbornik ob 50-letnici Zgodovinskega arhiva Celje (Bojana Aristovnik) ............................................................................................................... 85 Izvleiki, Abstracts .............................................................................................................. 88 fja·ili.iil~.,• •i .I' • Uvod Uvod Reviii na pot Spostovane bralke, spostovani braid! V nadaljevanju predstavljamo se nekaj izbranih mednarodnih projektov. Poudarimo naj projekt Po Pred vami je prva dvojna tematska stevilka XVI. doba drugega, ki se je zacelleta 2007 in katerega po letnika revije Zgodovina v soli z naslovom Sticisca membni cilji so boljse poznavanje razlicnih kultur, zla kultur. Revija prinasa paleto razlicnih clankov in pri sti tudi islamskega sveta ter razblinjanje predsodkov spevkov, katerih rdeca nit so sticisca kultur v Evropi in stereotipov med sosednjimi in tudi bolj oddaljenimi in svetu, prikazana z razlicnih zornih kotov. narodi in kulturami. Medkulturno izobrazevanje pa V prvem poglavju predstavljamo projekt Sveta je predstavljeno na primeru multikulturne Spanije Evrope Evropska dimenzija pri pouku zgodovine. v porocilu 0 seminarju v Toledu, sticiscu kultur. Med letoma 2003-2006 so ga pripravili s petimi sim Obravnava v multikulturni druzbi je mogoca tudi z poziji, namenjenimi poglobljeni obravnavi kljucnih vkljucevanjem ustreznih filmov ali celo pravljic (Iahko dogodkov iz evropske zgodovine 19. in 20. stoletja, tudi poezije, leposlovja ipd.), ki prikazujejo razlicne ki so pomembno oz. odlocilno vplivali na celotno kulture in njihovo kulturno izrocilo. o evropsko in tudi svetovno zgodovino. Ti dogodki so zgodovini migracij pisemo v dveh clankih, in bile revolucije v letih 1848-49, balkanski vojni v letih sicer 0 prizadevanjih za ohranjanje slovenskega je 1912-13, pariska mirovna konferenca leta 1919, kon zika in kulture pri Siovencih v avstralski multikulturni ferenca na Jalti leta 1945 in osamosvojitev vzhodnoe druzbi ter 0 stikih ruske kulture s slovensko na prime vropskih driav v letih 1989-90 z obnovitvijo plural ru ruskih izseljencev, ki so se na Siovensko priselili ne demokraticne druzbe. V didakticnem pogledu so po oktobrski revoluciji. 0 stikih med civilizacijami cilji projekta vpeljevanje evropske dimenzije v pouk govorita tudi clanek islamskem svetu ter drugi del 0 zgodovine, katere bistvo so multiperspektivna obrav clanka razlicnih neslovanskih kulturah v Sovjetski 0 nava oz. osvetlitev omenjenih kljucnih dogodkov z zvezi in njihovih nacionalnih gibanjih, ki so ob refor razlicnih perspektiv oz. zornih kotov. Multiperspek mni politiki Mihaila Gorbacova prispevali k razpadu tivno obravnavo predstavljamo s primerom pariske Sovjetske zveze (prvi del clanka avtorja mag. Blaza mirovne konference in mirovnih pogodb, s katerimi Vurnika je objavljen v Zgodovini v soli, letnik XIV, St. so bile dolocene nove slovenske meje po prvi svetovni 3-4, leto 2005). vojni. Tako smo v pretres vzeli izbrana dolocila saint V enem od clankov so predstavljene se moznosti germainske, trianonske in rapalske mirovne pogodbe vkljucevanja muzejev in galerij v pouk zgodovine na ter na odlomkih iz izbranih slovenskih, avstrijskih, primeru Velike Britanije, v drugem pa se posebno za italijanskih in dvojezicnega slovensko-madzarskega revijo Zgodovina v soli tudi izobrazevanje uciteljev ucbenika ugotavljali in primerjali, kako so dolocila druzboslovja v ameriski zvezni drzavi Montana. mirovnih pogodb dozivljali Siovenci, Avstrijci, Madzari Z revijo, ki je pred vami, zelimo prispevati k vecji in Italijani oz. kaksen pogled na dolocila mirovnih toleranci v svetu vse vecje nestrpnosti in k boljsemu pogodb so oblikovali vsi stirje prizadeti narodi na tem medkulturnemu dialogu, saj sta Evropski pariament pomembnem evropskem sticiScu kultur. Z razlicnih in Svet Evrope leto 2008 razglasila pray za evropsko zornih kotov pa je mogoce obravnavati tudi druge leto medkulturnega dialoga. kljucne dogodke, pojave ali procese v zgodovini, zla sti obcutljive in kontroverzne zgodovinske teme. Vilma Brodnik, odgolJorna urednica Projekt Evropska dimenzija pri pouku zgodovine •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Vilma Brodnik, Zavod RS za solstvo Proiek. Evropska dimenziia pri pouku zgodovine in prvi simpozii o le.u 1848 Vo kviru Sveta Evrope je bil oktobra 2001 sprejet nov druzbenih gibanj ipd. Zato so interpretacije nekega zgo projekt poueevanju in ueenju zgodovine z naslovom dovinskega dogodka ali pojava razliene, saj so odvisne 0 Evropska dimenzija pri pouku zgodovine, katerega pobu od dobe, v kateri je interpretacija nastala, razpolozljivih dnik je bil dr. Robert Stradling iz Skotske, potekal pa je v zgodovinskih virov, ki so bili vkljueeni v raziskavo, stalise letih 2003-2006. Gre za drugi veeletni projekt, namenjen pi sea ipd. Najboljsa je interpretacija, ki najbolje poveze pouku zgodovine, ter pomeni nadaljevanje in nadgradnjo razliene podatke in dokaze iz razlienih zgodovinskih virov. projekta Poueevanje evropske zgodovine 20. stoletja, ki Glavni namen multiperspektivnega pouka je vzivljanje je potekal v letih 1998-2001.1 v zgodovinsko dogajanje. Ueenci tako presezejo lastno Cilji projekta Evropska dimenzija pri pouku zgodovine perspektivo in se vzivijo v drugo, da bi laze razumeli, so: kako neki zgodovinski dogodek ali pojav dozivljajo dru 1. Pri predmetu zgodovina poudarjati sodobno zgodovi- gi. Zato vkljueujemo v multiperspektivno obravnavo no in zgodovino sedanjih konfliktov. razliene zgodovinske vire, ki zgodovinski dogodek ali 2. Analizirati migracijske probleme in probleme manjsin. pojav osvetljujejo z razlienih zornih kotov, uporabo metod 3. Umestiti evropsko zgodovino v svetovni kontekst. simulacije in igre vlog. Multiperspektivna obravnava zato 4. lzobrazevati za demokratieno driavljanstvo. vkljueuje analizo in interpretacijo razlienih zgodovinskih 5. Upostevati multiperspektivizem pri pouku zgodovine. virov 0 istem dogodku ali pojavu. Pri analizi in interpretaciji 6. Vkljueevati analizo in interpretacijo zgodovinskih vi zgodovinskih virov se tako lahko pri analizi izhodisenega roy. polozaja postavljajo naslednja vprasanja: Kdo je avtor 7. Upostevati druzbeno, ekonomsko in kulturno ozadje vira? Kaksno vlogo je igral? Od kod je? Kje je bil takrat, zgodovinskega dogajanja. ko je poroeal? Kaj je videl, slisal, eutil? Kaksne so bile nje 8. Poudarjati kljuene zgodovinske dogodke, pojave in gove omejitve pri poroeanju? Mogoea vprasanja, ki se jih proeese. zastavlja pri analizi razlienih stalise, pa so: Zakaj je avtor 9. Ugotavljati silniee zgodovinskih sprememb. tako razmisljal? Kako je utemeljeval svoje mnenje? Zakaj Najpomembnejsi element evropske dimenzije pri je nekaterim podatkom mogoee verjeti in drugim ne? pouku zgodovine je t. i. multiperspektivizem. V svojih Zakaj so se avtorjem zdeli nekateri podatki sprejemljivi priroenikih za pouk zgodovine ga opredeljuje dr. Robert in drugi ne? Kaksne moznosti so avtorji imeli in zakaj so Stradling. Multiperspektivna obravnava omogoea osvetli se odloeili za izbrano? Poleg tega pa je treba loeevati tudi tev nekega zgodovinskega dogodka z vee zornih kotov oz. med dokaznimi dejstvi, strokovnim mnenjem, neutemelje perspektiv, ki so odvisne od gledisea oz. stalisea pisea. nim mnenjem in nepotrjeno govorieo. Ugotoviti je treba Pisci pa so lahko oCividci, zgodovinarji, politiki, novinarji, tudi, kaj je izpuseeno, ali se uporablja eustveno obarvani uredniki ipd. Vsaka perspektiva je legitimna, eeprav ne jezik, ali so prisotni stereotipi ipd. Cilji multiperspektivne popolna ali pristranska, saj izraza razliene izkusnje, cilje obravnave so omogoeiti globlje in boljse razumevanje ali kontekste. Pogledi na neki zgodovinski dogodek ali zgodovinskih dogodkov ali pojavov, odnosov med narodi pojav so lahko razlieni, in sicer so lahko zgodovinski, in sosednjimi drzavami, med veeinskim in manjsinskim narodni, manjsinski, politieni, lahko so pogledi razlienih prebivalstvom v neki drzavi ali med vpletenimi Ijudmi in V okviru projekta so iz~le naslednje knjige: Stradling, Robert 2004: Poutevanje evropske zgodovine 20. stoletjlll.l..jubljana: Zavod RS za ~olstvo. (lIngldki izvirnik Teaching 20th-century European history je iz~elleti!l 2001 pri Svetu Evrope.) Pingel. FlIlk: The European home: representations of 20th century Europe in history textbooks. Tudor, Ruth: Teaching 20th century women's history: a classroom approach. Chansel, Dominique: Europe-on-screen: cinema and the teaching of history. Lecomte, Jean-Michel: Teaching about the Holocaust in the 21st century. Frendo, Henry: Towards a pluralist and tolerant approach to teaching history: a range of sources and new didactics. Tardif, Jacques: The challenges of the information and communication technologies facing history tellching. Wirth, Laurent: The misuses of history. Projekt Evropska djmenzjja prj pouku zgodovlne skupinami, pri cemer se upostevajo podobnosti in razlike bi nadomestila ohlapno Nemsko zvezo. Razlozil je ve v porocilih vpletenih, preucuje pa se tudi medsebojno Iiko-in malonemski koncept in probleme vecnacionalne soodvisnost vpletenih.2 habsburske monarhije, v kateri pa je omenille cesko in V projektu so bili izbrani zgodovinski dogodki iz 19. slovasko manjsino. Izpostavil je avstroslavizem in zeljo in 20. stoletja, ki so pomembno prispevali k zgodovin slovanskih narodov, ki so zeleli Avstrijo brez Nemcije. skim spremembam in razvoju v Evropi. Tako so bili na Omenil je tudi, da je bila Avstrija izlocena iz revolucio posameznih simpozijih v okviru projekta obravnavani narnega gibanja v nemskih drzavah, ker je bila katoliska naslednji kljucni dogodki iz evropske zgodovine: revolu drzava. Predstavil pa je tudi nekaj zanimivih politicnih cije v letu 1848, balkanski vojni 1912/13, pariska mirovna karikatur iz tega obdobja, in sicer parafraziranega dvogla konferenca leta 1919, svet po koncani drugi svetovni vojni vega orla z glavama Avstrije in Prusije, ki je simboliziral leta 1945 in osamosvojitev vzhodnoevropskih drzav v zdruzitev Nemcije po velikonemskem konceptu. Zanimiva letih 1989-90. Rezultat projekta bo izbrano ucno gradivo, je bila tudi slika, ki je prikazovala pomlad narodov kot ki bo za vsako kljucno leta posebej izdano na posebni nabozno procesijo, na celu katere je korakala francoska zgoscenki. Za Siovenijo je bila za zbiranje gradiva in druge Svoboda, sledili so Nemci, Italijani in drugi narodi 5 svoji dejavnosti skrbela mag. Jelka Razpotnik. mi narodnimi simboli. Peter Bihari je v referatu razlozil Prvi simpozij je bil namenjen revolucijam leta 1848, madzarski pogled na revolucijo 1848 in njene posledice. med 30. april om in 4. majem 2003 pa sta ga pripravila Poudaril je, da je leta 1848 na Madzarskem se vedno pri Svet Evrope in Institut Georga Eckerta za mednarodne sotno v zgodovinskem oz. kolektivnem spominu. Poudaril raziskave ucbenikov v Braunschweigu. Institut Georga je pomen Lajosa Kossutha, ki ga je oznacil za mesijo Eckerta je znan tudi po tem, da hrani najvecjo zbirko Ijudstva in za prvega modernega politika na Madzarskern. ucbenikov za pouk zgodovine in geografije na svetu. Na Madzarskern se vedno zivi Kossuthov kult oz. mit. V Simpozij se je zacel 5 pozdravnimi govori direktorja letu 1848 so svoje zahteve prvic postavili tudi delavci. Instituta Georga Eckerta dr. Wolfganga H6pkena, zupana Zanirniva je tudi Biharijeva oznaka 19. stoletja, ki ga je Braunschweiga dr. Gerta Hoffmanna, ministra za solstvo razglasil za konstitutivno, pomladno stoletje, v nasprotju dezele Spodnje Saske (Basse-Saxe) Bernda Busemanna z 20. stoletjem, ki ga je imenoval stoletje katastrof. Ma in generalnega direktorja Sveta Evrope Bendika Rugaasa. ria Ochescu je v referatu predstavila vpliv leta 1848 na Uvodni referat je predstavil dr. Dieter Langewiesche iz Romunijo in Vzhodno Evropo. Poudarila je, da se je leta TGbingena na temo evropskih revolucij 1848. Naslednje 1848 zacela preobrazba romunske druzbe, njeni nosilci ga dne je dosedanjem delu Sveta Evrope na podrocju pa so bili izobrazenci, ki so se solali na Zahodu. Zacela se 0 zgodovine spregovorila Alison Cardwell (predstojnica je oblikovati enotna romunska narodna identiteta, cilj pa Sekcije za poucevanje zgodovine Generalnega direk je bil zdruziti Romune, razdeljene med razlicne drzave in torata za izobrazevanje, kulturo in kulturno dediscino, pokrajine, v enotno ddavo. Zeleli so se znebiti orientalske mladino in sport Sveta Evrope), 0 samem projektu pa dediscine in postati evropska drzava. njegov pobudnik dr. Robert Stradling. Sledil je referat Vp edagoskih delavnicah smo nato se drugi udelezenci dr. Pierra Barrala 5 francoske Univerze Montpellier 0 razlozili glavne znacilnosti in poudarke revolucionarnega francoski viziji revolucije 1848. Poudaril je, da je bilo leta leta 1848 na domacih t1eh ter nacin obravnave v ucnih 18481eto dramaticnih dogodkov. Julijska revolucija je od nacrtih in ucbenikih. Tako sem predstavila cilje in vsebine, pravila konservativni sistem, nova republikanska oblast ki so namenjeni letu 1848 v slovenskih ucnih nacrtih ter pa je dovolila izdajo vrsto casopisov, v katerih so pisci osnovnosolskih in srednjesolskih ucbenikih. Pozanirnala razpravljali zlasti 0 odpravi suzenjstva in kolonializma. pa sem se tudi, kaj ucijo 0 Siovencih v drzavah, katerih Poleti 1848 je bila sprejeta ustava, ki je zelela uveljaviti predstavniki so bili tudi v delavnici, ki sem se je udelezila politicne svoboscine. Zaradi sirjenja nemirov in nasilja sarna. 0 Siovencih v letu 1848 tako ucijo na Ceskern, je konservativnim krogom znova uspelo obnoviti mo omenjeni pa so tudi v njihovem ucbeniku, ki ga je pred narhijo. Napoleon III. je obnovil slavo, mir v Franciji pa stavila udelezenka sirnpozija iz Ceske, v predstavljenem naj bi zagotavljal tudi mir v Evropi. Dr. Barral je del pre hrvaskern ucbeniku je bila natisnjena tudi slika dr. Fran davanja namenil tudi zamislim 0 zdruzeni Evropi. Omenil ceta Preserna, na Siovaskem pa za 19. stoletje niso imeli je pesnika Victorja Hugoja, ki je bil pristas gibanja Mlada ucbenika, arnpak Ie neke vrste enciklopedijo, v kateri Evropa in avtor ideje 0 zdruzeni Evropi brez vojn z glav je v posebnem geslu oznacen tudi pomen Matije Maje nim mestom Parizom. Sledilo je predavanje dr. Wolframa rja Ziljskega. Grska predstavnica je razlozila, da imajo v Siemanna z Univerze v MGnchnu 0 odnosih med NemCijo grskih osnovnih solah Ie narodno zgodovino, v srednjih in habsbursko monarhijo v letih 1848-1849. Izpostavil pa tudi evropsko in svetovno, grsko pa vkljucujejo, kjer je probleme zdruzevanja Nemcije v enotno drzavo, ki je to mogoce. Stradling, Robert: Multiperspektivizem pri poucevanju zgodovine: vodic za uCitelje, Svet EVrope, 5tr. 13-27. Dostopno na spletni strani http://www.zrss.si.predmeti Zgo davina, rubrika Prirocniki. Stradling, Robert 2004: Poucevanje evropske zgodovine 20, stoletja. Ljubljana: Zavod RS za 50lst'lo, str. 140-159. • 4d1_1 •• iill',• •i. 11I Projekt Evropska dimenzija pri pouku zgodovine Naslednji dan sta sledila se referata predstavnikov razlik in podobnosti po evropskih dezelah in drzavah, Instituta Georga Eckerta. Tako je dr. Rainer Riemensch primerja se lahko tudi zahteve posameznih narodov. neider v svojem referatu razmisljal 0 svobodi in zvezi Knjiznici Instituta Georg Eckert sem podarila - nemogoCi povezavi ob primerjavi let 1848 in 1948 v didakticna kompleta za osmi razred devetletke in tretji Nemciji. Primerjal je dva razlicna pogleda na zdruzevanje letnik gimnazije. NemCije, in sicer skupscine v Frankfurtu, ki je sprejela Konferenco smo koncali s strokovno ekskurzijo v Wol ustavo med revolucijami 1848/49, in Ijudi na barikadah, fenbiit!el, kjer smo si ogledali Knjiznico vojvode Avgusta, ki zahtevajo svobodo in zdruzitev Nemcije po drugi sve kjer med drugim hranijo tudi originalni ptujski statut, tovni vojni. Dr. Wolfgang Hopken pa je predstavil spomin Wydiffov prevod Biblije, Sasko ogledalo in druge dra na leta 1848 v Vzhodni Evropi na nekaj primerih, tudi gocenosti. Ogledali pa smo si tudi hiso, v kateri je zivel slovenskem. Poudaril je, da je bil zgodovinski spomin na Lessing. leta 1848 se dolgo ziv in da so dogodki v tem letu korenito spremenili politic no zivljenje v Evropi. Ponekod so se v zvezi z letom 1848 ohranila celo praznovanja. Vidiki revolu cije so bili narodni, demokraticni, liberalni in socialisticni. Izbor literature Sveta Evrope Svoj pogled na revolucijo so razvili Madzari, Hrvati, Ro o pouku zgodovine muni, Siovenci idr. Na Hrvaskem so banu Jelacicu leta 1867 postavili spomenik, komunisticna interpretacija The Council of Europe: 800 million Europeans. Recommendation on History Teaching in Twenty-first-Century Europe, Jelaciceve vloge pa je bila, da je bil reakcionar, ki je REC (2001) 15. pomagal zatreti revolucijo na Dunaju. Po drugi svetovni Stradlin, Robert: Teaching 20!h Century European History. vojni so Jelacicev spomenik unicili in ga v samostojni Pingel, Falk: The European home: representations of 20th century Europe Hrvaski obnovili. Predstavnik Hrvaske dr. Tvrtko Jakovina in history textbooks. je poudaril, da je prislo do konflikta zgodovinskega spo Tudor, Ruth: Teaching 20th century women's history: a classroom approach. Chansel, Dominique: Europe-on-screen: cinema and the teaching of hi mina, saj danes leta t848 uporabljajo za opravicevanje story. demokracije. Tudi na Ceskem je bil spomin na leta 1848 Lecomte, Jean-Michel: Teaching about the Holocaust in the 21st century. se dolgo ziv, a ga je pri praznovanju spodrinil spomin na Frendo, Henry: Towards a pluralist and tolerant approach to teaching history: prvo cesko republiko. Po koncani revoluciji se je v ZDA a range of sources and new didactics. Tardif, Jacques: The challenges of the information and communication izselil milijon Nemcev. technologies facing history teaching. Sledilo je delo v pedagoskih delavnicah po navodilih Wirth, Laurent: The misuses of history. dr. Roberta Stradlinga. Tako smo pripravljali moznosti The 20th century: an interplay of views obravnave leta 1848 in pri tem upostevali primerjave Teaching Materials on 1848 in Europe, by the Georg Eckert Institute for med regijami, razlicne zgodovinske vire za dokaze, ki bi International Textbook Research. dijakom omogocili, da razvijajo znanje in spretnosti, ter Spletne strani jim dokazali, da lahko raziskujejo zgodovinske dogodke http://www.coe.int (Svet Evrope). z razlicnih perspektiv. Vd elavnici, ki sem se je udelezila, http://www.gei.de (lnstitut Georga Eckerta). so bili se predstavniki Hrvaske, Ceske, Nemcije, Grcije in Finske. Iz ucbenikov in gradiv, ki smo jih prinesli s sabo, smo pripravili tematski nacrt obravnave z motivacijo, vzroki in glavnimi dogodki v casu revolucij, zahtev in pe ticij, kontrarevolucije, posledic in kolektivnega spomina. Iz nasih ucbenikov sem k skupnemu gradivu prispevala karikaturo Metternicha, ki bezi z Dunaja, za motivacijo, pri vzrokih in dogodkih zemljevid z oznacenimi revolucionar nimi zarisci po Evropi, pri zahtevah in peticijah tudi zahte ve Zedinjene Siovenije s primerom peticije in kmeckimi zahtevami, ki se dajo razbrati ob napadu na izanski grad, pri kontrarevoluciji pa zemljevid z oznacenimi vojaskimi posredovanji v habsburski monarhiji (JelaciC, Windisch graetz). Zadnji dan smo na plenarnem zakljucku porocali o delu pedagoskih delavnic. Nase delo je predstavila grska predstavnica Anastasia Kyrkini Koutoula. Ob koncu predstavitev je dr. Hopken opozoril na dye pasti, v kateri bi se lahko ujeli pri vnasanju evropske dimenzije v pouk, in sicer, naj se v pouk ne vnasa prevec prispevkov razlicnih narodov in naj Sl: tudi ne gradi evropske revolucije. Cilj je ugotovitev skupnih zgodovinskih pojavov s primerjavo f.ijj.IIII1jI~"··i·I' • Projekt Evropska djmenzjja prj pouku zgodovlne •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Vilma Brodnik, Zavod RS za solstvo Simpozii letih 1912- 1 3: 0 Vpliv zgodovinskih dogodkov na spremembe iivlieniu navadnih V liudi Simpozij Vp/iv zgodovinskih dogodkov na spre Ie-tega. Boigarsko perspektivo je predstavil profesor Ivan membe v zivljenju navadnih ljudi 0 balkanskih voj llchev s Fakultete za zgodovino Univerze v Sofiji. Poudaril nah 1912-13 je potekal od 4. do 9. maja 2005 v Atenah, je obseznost begunstva, zlasti v Vzhodni Trakiji, iz katere organiziral pa ga je Svet Evrope v sodelovanju z grskim so bezali tako Tu rki kot Boigari. Vc asu balkanskih vojn ministrstvom za solstvo. so bili pogosti tudi pojavi nasilnega pokristjanjevanja Simpozij je s pozdravnim govorom zacela predstojni bolgarsko govoreCih muslimanov. Vp opoldanskem delu ca Direktorata za mednarodne odnose in izobrazevanje prvega dne simpozija smo dele nadaljevali v treh delav pri Grskem ministrstvu za solstvo Roy Chourdaki, ki je nicah. S kolegico Goranko Kreacic sva bili razvrsceni v poudarila porn en zgodovine kot vitalne komponente de prvo in drugo anglesko govoreco delavnico. V delavni mokracije. Predstavnica grskega ministrstva za solstvo cah smo se pogovarjali 0 vsebini predstavljenih referatov Melina Papadaki je poudarila, da je bil na Balkanu mir ved oz. perspektiv. Sledili sta se dye predavanji s prikazom no na preizkusnji in da je Balkan kot obcutljivo obmocje turske in avstrijske perspektive. Profesor Halil Berktay s vedno igralo pomembno vlogo v zgodovini. Predstojnik Filozofske fakultete in fakultete druzbenih ved Orhanli Oddelka za visoko solstvo in pouk zgodovine pri Svetu Univerze Sabanci iz Istanbula je predstavil tursko perspek Evrope Sjur Bergan je poudaril pomen in pomembno tivo. Poudaril je, da so velesile v tern casu podcenjevale vlogo uciteljev zgodovine pri pouku za civilno druzbo. vlogo nacionalizma, ki se je pokazal za nevarnejsega od Poudaril je, da sodobni pouk zgodovine ni Ie nastevanje imperializma. Omenilje, da so Turki de moniz ira Ii narode podatkov, ampak naj se zgodovina pribliza ucencem z pod svojo oblastjo in obratno, da so narodi pod tursko raziskovanjem vsakdanjega zivljenja navadnih Ijudi oz. z oblastjo demonizirali tursko oz. osmansko nadoblast, kar raziskovanjem 0 tern, kako so zgodovinski dogodki vpli je razvidno iz politicnih karikatur tega casa. Vprasanje, ki vali na male, navadne Ijudi. Sjur Bergan je tudi dejavno ga moramo razresiti danes pa je, kako custveno in intelek sodeloval z dr. Pavlom Zgago pri uresnicevanju bolonjske tualno preseci stara nasprotja in travme in zaziveti v novi ga procesa v Sioveniji. Sledilo je uvodno predavanje strpni druzbi. Dr. Karel Kaser z Univerze v Gradcu je orisal profesorja modeme zgodovine loannisa Koliopoulosa z avstrijsko perspektivo. Poudaril je, da ne moremo govoriti Aristotlove univerze v Solunu, ki je predstavil vlogo velesil Ie 0 avstrijski perspektivi, ampak je treba upostevati tudi na Balkanu v letih 1878 do 1914. Omenil je vpliv pan slovensko in cesko. Razlozil je, da je starejiie avstrijsko slovanskega gibanja, ki je pod ruskim vplivom botroval zgodovinopisje predstavljalo Avstro-Ogrsko monarhijo ustanovitvi slovanske zveze, ki je Grke prestrasila, saj si kot drzavo, ki ni vodila kolonialisticne zunanje politike, da slovanske previa de na Balkanu niso zeleli. Sklenil je z pa novejse avstrijsko zgodovinopisje temu oporeka, saj je mislijo, naj se tudi druge slovanske balkanske drzave kot bila tudi Avstro-Ogrska kolonialisticna drzava. Omenil je enakopravni partnerji Cim prej pridruzijo Grciji v Evropski primer pristanisca v Solunu, ki so ga zeleli v svoje interes uniji. Slediia je predstavitev grske, ruske in bolgarske no obmocje vkljuciti tudi velikonemski krogi na Dunaju perspektive 0 balkanskih vojnah v letih 1912-13. Grsko in da Balkan predstavlja za Avstrijo obmocje »naravnih predstavitev s poudarkom na prikazu vpliva balkanskih interesov". vojn na vsakdanje zivljenje je predstavila dr. Helen Gar Drugi dan simpozija je sledila osrednja pedagoska de dikas Katsiadakis iz Raziskovalnega centra za studij mo lavnica s simulacijo, v kateri smo bili udelezenci razdeljeni derne grske zgodovine v Atenah. Rusko perspektivo je v v tri sku pine, in sicer v predstavnike velesil, predstavnike predavanju orisal profesor Artjom Ulunjan z Instituta za balkanskih narodov s samostojnimi drzavami in pred svetovno zgodovino pri Ruski akademiji znanosti iz Mo stavnike narodov pod tujo oblastjo. Predstavljali smo skye. Poudaril je, da je bil Balkan rusko vplivno obmocje namrec 'delegacije, svojih narodov oz. drzav v letu 1908, in da so si tudi s tajnimi sluzbami prizadevali za ohranitev ko je Avstro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino in • Ii III ili1~" ••i ill Projekt Evropska dimenzija pri pouku zgodovine nato se leta 1912, ko se je zacela prva balkanska vojna. Poleg tega sta se crnogorski vojski pridruzila tudi dva Vsaka .delegacija. je prejela navodila za delo. Navodi slovenska prostovoljca, doma iz okolice Kamnika. To sta la so obsegala temeljne zgodovinske podatke, ki so se bila Miha Cop in Blaz Lipar, ki sta se bojevala pri Ljesu nanasali na naso notranjo in zunanjo politiko tega casa. in Tarabosu. V drugi balkanski vojni je bil Miha Cop pri Siovensko .delegacijo. sva zastopali z Goranko Kreacic Tarabosu ranjen, crnogorski kralj Nikola pa gaje odlikoval iz Osnovne sole Preserje, s katero sva se morali vziveti v z nagrado - 60 srebrnikov. Bojem v Srbiji so se pridruzili vlogo predstavnika, ki zeli ohraniti zvestobo Avstro-Ogr tudi bratje Ribnikar. Njihov oce je bil dr. Franc Ribnikar, ske, in v vlogo predstavnika, ki zeli resiti jugoslovansko ki se je kot prostovoljec udelezil bojev na srbski strani vprasanje tudi zunaj Avstro-Ogrske. Zacrtati sva morali proti TurCiji ze leta 1876. Njegovi trije sinovi Vladislav, glavno nit svoje politike v tem casu in jo nato uresniciti v Siobodan in Darko so zaceli leta 1904 izdajati casopis javnih in tajnih pogajanjih z .delegacijami' drugih drzav. Politika. VS rbijo, Crno goro in Boigarijo pa je odslo tudi Pogajali sva se z vec .delegacijami' in dosegli podporo vee slovenskih zdravnikov, ki so se pridruzili srbskemu prizadevanjem po slovenski neodvisnosti pri .delegacijah, Rdecemu krizu. Ti zdravniki so bili dr. Baear, dr. Mirko Hrvaske, Makedonije, GrCije, Rusije, Svetega sedeza, po Cernic, dr. Jernej Demsar, dr. Fedransperg, dr. Otmar dporo pa so nam odrekle .delegacije. Avstrije, Ceske in Krajec, dr. Tone Lavric, dr.lvan Orazem, dr.lvan Premrov, Velike Britanije. Siovenska .delegacija. je podprJa priza dr. Franc Sa bee, dr. Edo Slajmer, dr. Josip Tavcar in dr. devanja vseh .delegacij<, ki so prosile za podporo, in sicer Tajnsek. VC rno goro so odsli dr. Josip Strojc in dr. Josip zahteve po neodvisnosti Hrvaske, Makedonije, Bosne in Tiea, v Boigarijo pa dr. Gaber Hocevar in dr. Mavricij Rus.' Crne gore. Simulacijo smo koncali z javno predstavitvijo Za srbske vojaske ranjence so skrbele tudi posamezne vodilnih smeri politike posameznih narodov tega casa in s slovenske nune, ki so kot medicinske sestre odsle na predstavitvijo uspesnih in neuspesnih pogajanj z drugimi balkanska bojisca. Dve nuni sta delali v Ljesu. Ena izmed .delegacijamk Cilj simulacije je bil ponazoriti, kako lahko njiju je skrbela za 70 srbskih ranjencev namescenih v z uporabo aktivne, izkustvene metode pouka dosezemo moseji, ki so jo preuredili v zacasno bolnisnico, druga pa vzivljanje v zgodovinske dogodke in prek taksnega je delala v bolnisnici. Dve nuni pa sta delali kot medicinski vzivljanja tudi vpogled v razlicne perspektive na nek sestri v bolnisnici v Skadru.2 VL jubljani je bil ustanovljen zgodovinski dogodek. V popoldanskem delu je sledilo tudi poseben odbor Rdecega kriza, ki je zbiral darove se deja v delavnicah, na katerih sva z Goranko Kreacic za pomoc balkanskim narodom.3 Casopis Slovenec pa predstavili se slovensko perspektivo na balkanski vojni ter je 20. novembra 1912 objavil tudi poziv in prosnjo Slo udelezencem razdelili tudi predstavitveni zlozenki, ki sva venkam naj prispevajo darove v obliki oblaeil, posteljnine ju pripravili za simpozij. Goranka KreaCic je predstavila ipd. za vojskujoee balkanske narode. tedanje karikature iz slovenskih casopisov, ki ponazarjajo Tretjega dne dopoldne so v plenarnem delu poroce odnos Siovencev do balkanskih vojn. Sama pa sem v valci posameznih sku pin poroeali delu vseh delavnic 0 casu priprav na simpozij v Atenah pregledala casopis 510- prejsnjega dne. Slediia je se sklepna predstavitev dr. Rob venec iz leta 1912 in prve polovice leta 1913. Ugotovitve erta Stradlinga 0 projektu, v okviru katerega bodo izdali sem zapisala v predstavitveni zlozenki, ki sem jo razdelila cede z objavljenimi zgodovinskimi viri, ki bodo omogoeali udelezencem. Ugotovila sem, da sta balkanski vojni med multiperspektivno obravnavo teh prelomnih letnic pri slovenskimi politiki in tudi v javnosti zelo odmevali in da pouku zgodovine. Popoldne smo se udelezili se strokovne so bili Siovenci zlasti v prvi balkanski vojni zelo naklonjeni ekskurzije na rt Sunion in tako koncali zelo kakovostno podpori juznoslovanskim narodom, saj naj bi tako doseg zasnovan in organiziran simpozij. Ii tudi podporo juznoslovanskih narodov pri uresnicitvi slovenskih politicnih zahtev glede trialisticnega preobliko vanja habsburske monarhije. Zanimanje se je kazalo z vsakodnevno objavo prispevkov v vodilnih slovenski casopisih tega casa dogajanjih na balkanskih bojiscih. 0 Casopis Slovenec je tako 9. oktobra 1912 na naslovnici objavil clanek 0 izbruhu vojne na Balkanu z naslovom Na 8alkanuje vojska. Balkanski vojni pa sta povecali tudi zanimanje za zgodovino in navade balkanskih narodov. Tako so v letih 1912-14 izsle kar tri knjige vojnah na 0 Balkanu z obseznim zgodovinskim in etnoloskim orisom balkanskih narodov. Pri liberalnem casopisu Dan pa je 12. aprila 1913 izsla celo posebna priloga z naslovom Balkanska vojna v karikaturah in pesmih. 1 SvaJncer, Janez J. 1992: Vojna in uojaska zgodouina Siouenceu. Ljubljane: Prdernova drufbll, str. 107. 2 Slovenec, sreda 16.4. 1913, str. 3. l Grdine, Igor 1995-96: Vojna na Balkanu. V: Siouenska kronika XX. Sio/elja. Ljubljana: Nova revija, str. 129.