Historični seminar 6 Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Ljubljana 2008 HISTORIČNI SEMINAR 6 Uredniški odbor Katarina Keber, Katarina Šter, Mojca Žagar Karer Znanstvena monografija je recenzirana. Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Jezikovni pregled Mojca Žagar Karer in Helena Dobrovoljc Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Prelom Brane Vidmar Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Način dostopa (URL): http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/ ISBN tiskane izdaje: 978-961-254-059-3 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(082) 930.1(082) HISTORIČNI seminar 6 [Elektronski vir] / uredili Katarina Keber in Katarina Šter. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 ISBN 978-961-254-060-9 1. Keber, Katarina 237890816 © 2008, Založba ZRC, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje? nevA MAkuc* Izvleček Članek obravnava nekatere elemente, ki povezujejo italijanskega pesnika Danteja Alighierija (1265–1321) s slovenskim ozemljem. Še danes je živo izročilo o Dantejevem bivanju na Tolminskem, ki pa nima zgodovinske podlage. V 19. in 20. stoletju so omenjeno izročilo ter tudi Dantejevo dolo- čitev Kvarnerskega zaliva kot vzhodne italijanske meje za svoje politične cilje izrabljali italijanski nacionalisti. ključne besede Dante Alighieri, slovensko ozemlje, Tolminska, Božanska komedija, na- cionalizem AbstrAct The paper treats some elements that link the Italian poet Dante Aligh- ieri (1265–1321) with Slovenian territory. There is still alive a tradition of Dante’s sojourn in the area of Tolmin which has no historical basis, because it is based on some errors of some historians of Friuli. In the 19th and 20th centuries the abovementioned tradition and Dante’s definition of the Gulf of Kvarner as the eastern Italian boundary were exploited by Ital- ian nacionalists for their political ends. key Words Dante Alighieri, Slovenian territory, the Tolmin area, La Divina Com- media, nationalism I. Čeprav nas od Danteja Alighierija ločuje kar sedem stoletij, pa verzi njegove vrhunske literarne stvaritve, Božanske komedije, še vedno ponosno kljubujejo zobu časa. Čas pa lahko, po drugi strani, popači marsikatero dejstvo; tako so v preteklih stoletjih bujna ljudska * Neva Makuc, univ. dipl. italijanistka in zgodovinarka, asistentka, Zgodovinski in- štitut Milka Kosa – Raziskovalna postaja v Novi Gorici, Delpinova ulica 12, Nova Gorica [email protected] 41 Neva Makuc domišljija ter ugibanja in nepazljivost nekaterih piscev ustvarili zani- mivo izročilo, ki povezuje Danteja s slovenskim ozemljem. Pojavile so se najrazličnejše teze, prežete z ugibanji in zgodovinskimi pripoved- kami, po katerih naj bi slavni pesnik bival tudi na slovenskem ozemlju. V zvezi s tem se omenjajo Postojnska jama, Rakov Škocjan, Križna jama, Devin, Gorica, Lož, a daleč največji odmev je imelo izročilo o Dantejevem bivanju na Tolminskem. Dante Alighieri je bil namreč kot vidni pripadnik belih gvelfov leta 1302, potem ko so oblast v Firencah pridobili črni gvelfi, obsojen najprej na izgon, kasneje pa še na smrt. V času obsodbe ga ni bilo v rojstnem mestu, v katerega se zaradi ob- sodbe ni nikdar več vrnil. Do smrti leta 1321 se je selil po raznih itali- janskih dvorih, bil je na primer v Veroni, Raveni in Bologni. Zaustavimo se sedaj pri ustnem izročilu, ki je še danes živo na Tolminskem in ki se pojavlja v različnih inačicah. Izročilo se je na- mreč v teku stoletij spreminjalo, ljudska domišljija ga je obogatila s slikovitimi elementi in anahronizmi. Ena izmed teh zgodovinskih pri- povedk govori, da naj bi Dante kot gost oglejskega patriarha Pagana della Torreja obiskal Tolmin, ki je tedaj spadal pod patriarhovo oblast. Prav na Tolminskem naj bi tudi spisal nekaj spevov Pekla. Noči naj bi preživljal na tolminskem gradu, dneve pa v t. i. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit (jama se danes imenuje Zadlaška). Ob mraku naj bi ga videvali, kako je v rdeči obleki sedel pred jamo.1 Pri vredno- tenju te pripovedke pa je potrebno upoštevati, da je ustno izročilo, ki povezuje Danteja s Tolminsko, zelo bogato, raznovrstno in tudi polno nepravilnosti, ki dokazujejo, da domišljija ne pozna meja, saj so ne- katere inačice pripovedke tako polne zmot in anahronizmov, da se popolnoma oddaljujejo od Dantejeve dejanske vloge v zgodovini. Naj citiram le en primer, eno različico pripovedke, ki jo je leta 1961 pove- dal domačin Andrej Leban iz Zadlaza: V prvi svetovni vojni je prišel Italijan Dante s svojo vojsko v naše kraje. Ker so za njim prišli Avstrijci izza Predila in čez Ljubinj, se je Dante s svojo vojsko umaknil v dolgo podzemljsko jamo, ki se danes imenuje Zadlaška. Nekaj časa je Dante v jami živel s svojo vojsko, ko pa so sovražniki odšli, jo je popihal čez Krn proč iz naših krajev. Zato jo nekateri še danes imenujejo Dantejeva jama […].2 Take in podobne različice pripovedke lepo kažejo, da vsaj del prebivalstva ni imel jasne predstave o Dantejevem življenju in njegovi vlogi v zgodovini. Poleg tega pa tudi ni zgodovinskih dokumentov, ki 1 Rutar, Zgodovina Tolminskega, str. 82. 2 Dolenc, Gradivo, str. 223. 42 Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje? bi lahko dokazali, da se morda za ustnim izročilom skriva kanček ve- rodostojnosti. V preteklosti so mnogi pisci skušali prav v pripovedkah in nekaterih zgodovinopisnih spisih iskati dokaz za Dantejevo biva- nje na Tolminskem oz. v Furlaniji nasploh, saj je v Dantejevem času Tolmin spadal v okvir kneževine oglejskega patriarha. Ustavimo se pri najzgodnejših zgodovinskih spisih, ki poročajo o Dantejevem obisku Furlanije. V začetku 16. stoletja je videmski no- tar Giovanni Candido spisal zgodovinopisno delo Commentariorum Aquilejensium libri octo, posvečeno furlanski zgodovini. V njem je trdil, da naj bi pregnani firenški pesnik eno leto prebival v Vidmu kot gost patriarha Pagana della Torreja.3 Ta stavek je postal osnova za na- stanek pripovedk in vrste napačnih sklepanj pri kasnejših furlanskih historiografih. Malo kasneje, prav tako v 16. stoletju, se je furlanske- mu zgodovinopiscu Jacopu Valvasoneju di Maniagu, navdušenemu nad lepotami Tolminske, utrnila misel, da se prav to območje skriva v ozadju ene izmed Dantejevih tercin.4 Omenjena tercina se v prevodu Andreja Capudra glasi: – tako smo nočevali tam mi trije: jaz kakor koza, ta dva kot čuvaja, a z leve in desne nas pečina krije.5 Kot vidimo, se lahko z malo domišljije ta tercina nanaša na mar- sikateri kraj. Valvasone pa je poleg tega celo zapisal, da se mu je za- zdelo, da je na enem kamnu v t. i. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit zapisano njegovo ime. V podkrepitev svojih ugibanj je navedel neko skalo nad reko Tolminko, ki naj bi se imenovala Dantejev stol, in izročilo, da naj bi na tem kraju Dante pisal tudi o naravi rib. Na osnovi tega je pri opisovanju življenja patriarha Pagana zapisal, da je Dante z njim pogosto obiskoval Tolmin, ki naj bi bil kot ustvarjen za spekulacije filozofov in pesnikov, saj naj bi ohranjal veliko barbarske- ga in združeval grozoto kraja z ljubkim pogledom na polja, obrežje in rodovitno in dobro obdelano zemljo. V tem čudovitem kraju naj bi Dante v zadovoljstvo patriarha spesnil nekaj verzov Božanske ko- medije, saj naj bi imeli opisani kraji veliko podobnosti s tolminskimi kraji.6 Valvasonejeve trditve so se opirale le na omenjena gola ugiba- nja in so bila brez vsakršne zgodovinske osnove, morda so nastala le 3 Candido, Commentariorum Aquilejensium, VI. knj. 4 Bianchi, Del preteso soggiorno, str. 206. 5 Alighieri, Božanska komedija, prev. Capuder, str. 133. V originalu se verzi glasijo: Tali eravamo tutti e tre allotta, | io come capra ed ei come pastori | fasciati quinci e quindi dalla grotta (Divina Commedia, Purgatorio, XXVII, 85–87). 6 Bianchi, Del preteso soggiorno, str. 167–168. 43 Neva Makuc pod vtisom Candidove omembe, da naj bi bil Dante gost oglejskega patriarha. S tem je Valvasone neupravičeno sklepal, naj bi se Dante zaustavil tudi na tolminskem gradu, katerega lastnik je bil patriarh. V 19. stoletju se je s tem problemom poglobljeno ukvarjal Giusep- pe Bianchi. Pustimo ob strani izrazito cinični način Bianchijevega iz- ražanja in njegovo zaničevanje prebivalcev Tolmina, ki jih je prikazo- val kot neumne in grobe gorjane, ki govorijo barbarski dialekt, in se raje posvetimo njegovemu preučevanju problema Dantejevega bivanja v Vidmu in v Tolminu. Leta 1844 je objavil delo Del preteso soggiorno di Dante in Udine od in Tolmino durante il patriarcato di Pagano del- la Torre e documenti per la storia del Friuli dal 1317 al 1332. Bianchi je natančno preučil vire ter prepričljivo dokazal, da izročilo nima ni- kakršne zgodovinske osnove, ter da je Candido odlomek o Dantejevih zatočiščih vzel iz dela Delle vite de’ pontefici, ki ga je v 15. stoletju spisal Bartolomeo Sacchi, imenovan Platina. Candido pa je pri tem zagrešil eno veliko napako. V Platinovem delu lahko namreč beremo, da je Danteja iz Firenc pot vodila v kraj Forum Livii, torej današnji Forlì. Candido pa je očitno zaradi nepazljivosti in podobnosti imen zamenjal Platinov Forum Livii s krajem Forum Julii, torej Furlanijo,7 in posledično kot kraj Dantejevega bivanja označil Videm, politično in versko središče Furlanije. Potrebno pa je upoštevati še en vidik, ki zavrača Dantejevo bivanje v teh krajih, in sicer različna politična sta- lišča Danteja in njegovega domnevnega pokrovitelja, oglejskega patri- arha. Dante je kot pripadnik frakcije belih ostro nasprotoval težnjam papeža Bonifacija VIII., da bi podredil Firence in druga toskanska mesta državi sv. Petra, medtem ko je Pagano della Torre kot črni gvelf podpiral papeško stran. Tudi veliko drugih zgodovinarjev (kot npr. Simon Rutar, Carl von Czoernig, Milko Kos, Branko Marušič in Peter Štih)8 je izrazilo mnenja, da ni nobene osnove, na podlagi katere bi lahko trdili, da je Dante obiskal Tolminsko oz. Furlanijo nasploh. Izročilo pa je v 20. stoletju dobilo tudi politični predznak. V svo- jih prizadevanjih za dokazovanje italijanskosti tega mejnega območja so ga z navdušenjem izrabljali italijanski nacionalisti. V javnem parku v Tolminu je bil 8. avgusta 1929 slovesno postavljen Dantejev bronasti doprsni kip. Slovesnosti se je udeležil celo italijanski prestolonasle- dnik Humbert Savojski. Pomenljivo je dejstvo, da so pobudo za to iniciativo dali tolminski fašisti. Izrazit nacionalistični naboj dejanja pa sta dokazovala tudi napisa na podstavku kipa, ki se prevedena v slovenščino glasita: 7 Isti, nav. delo. 8 Isti, nav. delo, str. 225–226; Czoernig, Gorizia, str. 276, 529; Kos, Dantejevi sledovi; Marušič, Tolminska, str. 27–34; Štih, Duh Danteja, str. 22. 44 Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje? Dante ob mejah, ki jih je začrtal Bog ter Firence italijanskemu Tolminu.9 O dogodku so poročali goriški časopisi. Tednik L’idea del po- polo je ob tem poudarjal predano podložnost domačinov, ki pa niso označeni kot Slovenci, temveč le kot tujerodno prebivalstvo.10 Goriško fašistično glasilo L’Isonzo je veliko poročalo o tej slovesnosti in glede kipa zapisalo, da bo le-ta ponovno dokazoval italijanskost tega meste- ca. Mogoče je zanimivo citirati zgovoren odlomek iz članka, ki napo- veduje omenjeno slovesnost, saj odraža fašistični odnos do Slovencev v Posočju. V slovenskem prevodu se odlomek glasi: Novi otroci Italije, tako jih lahko imenujemo, kljub temu da ima njihov jezik drugačen izvor in naglas, se bodo zbrali okrog doprsnega Dantejevega kipa ter bodo čutili ponos do svoje nove domovine in osvetljeni z lučjo naše tisočletne civilizacije, bodo tudi oni blagoslovili naše padle, ki so jih s svojo žrtvijo osvobodili sivine njihove podložne podrejenosti, kateri so se hlapče- vsko vdajali.11 Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču Tolmina, prav nasprotno. Kip naj bi opominjal sovražnike, naj se zavedajo italijanske veličine ter naj se bojijo in spoštujejo Italijane. Podobno nalogo je imel tudi Dantejev spomenik, ki so ga postavili na še enem občutljivem mejnem obmo- čju, in sicer v Tridentu.12 Po drugi svetovni vojni je Dantejev kip do- živel razgibano usodo. Potem ko je bil rešen pred uničenjem, je bil razstavljen v Tolminskem muzeju, kasneje pa na dokaj neprimernem mestu, in sicer v gostilni v Ločah. Oktobra 1993 je bil z nepremišlje- no potezo ponovno postavljen v Tolminu, prav na kraju, ki so mu ga desetletja pred tem odredili fašisti. To je sprožilo živahne časopisne polemike v slovenskih časopisih.13 Še istega leta je bil kip odstranjen in danes se hrani na zanj najprimernejšem mestu, v Tolminskem mu- zeju. Odstranitev je odmevala v italijanskih časopisih, ki so to dejanje povezovali z dejavnostjo nekdanjega jugoslovanskega aparata, ki naj 9 Il Piccolo, 15. 11. 1993, št. 42. V originalu se napisa glasita: Dante presso i confini segnati da Dio in Firenze a Tolmino italiana. 10 L’idea del popolo, 11. 8. 1929, št. 33, str. 1 (popolazioni allogene). 11 L’Isonzo, 12. 8. 1929, št. 83, str. 1. 12 L’Isonzo, 8. 8. 1929, št. 81, str. 2; 12. 8. 1929, št. 83, str. 1. 13 Delo, 28. 10. 1993, št. 251, str. 10; 30. 10. 1993, št. 253, str. 22; 6. 11. 1993, št. 258, str. 22; 13. 11. 1993, št. 264, str. 22. 45 Neva Makuc bi želel razpihovati ideološki spopad med Slovenci in zahodnim sve- tom.14 V fašističnem obdobju se je v Tolminu odvijala še ena prireditev, ki se je navezovala na izročilo o Dantejevem bivanju na Tolminskem in na pomen, ki so ga tej zgodovinski pripovedki pripisovali italijan- ski nacionalisti. Septembra 1932 je namreč Društvo za furlansko do- moznanstvo (Deputazione di storia patria per il Friuli) organizirala svoj letni kongres prav v Tolminu. Na njem je bilo med drugim izpo- stavljeno, da je prihod velikega pesnika pomenil znak italijanskosti Posočja. Kongresniki so se celo poklonili Dantejevemu spominu z obiskom Dantejeve jame.15 II. V preteklosti sta dva verza iz IX. speva Dantejevega Pekla igrala vlogo v zapletenih slovensko-italijanskih in hrvaško-italijanskih od- nosih. Omenjena verza se v slovenskem prevodu glasita: in v Pulju, kjer Kvarner v obalo buta, zaklepa Laško in mejé mu moči16 S temi besedami je Dante italijansko vzhodno mejo potegnil vse do Pulja oz. Kvarnerskega zaliva in vso Istro vključil v italijanski okvir. Znana verza, zapisana v začetku 14. stoletja, sta imela precejšen odmev v 19. in 20. stoletju, saj sta postala eden izmed argumentov, s katerimi je iredentistično gibanje skušalo utemeljevati svoje oze- meljske apetite.17 Med številnimi italijanskimi nacionalisti, ki so se z navdušenjem zatekali k tema verzoma, je vreden omembe zlasti ita- lijanski politik in revolucionar Giuseppe Mazzini, ki je v zvezi s tem zapisal, da je Istra italijanska in da je vzhodna italijanska meja bila začrtana že v času, ko je Dante zapisal ta verza.18 14 Il Piccolo, 15. 11. 1993, št. 42, str. 8; 16. 11. 1993, št. 265, str. 9, [14]; 26. 8. 1994, št. 201, str. 9. 15 Il convegno, str. 395–398. 16 Alighieri, Božanska komedija, prev. Capuder, str. 63. V originalu se verza glasita: Si com’a Pola presso del Quarnaro, | che Italia chiude e i suoi termini bagna (Divina Commedia, Inferno, IX, 113–114). 17 Verza omenja že Peter Kosler v delu Das Programm, str. 18–19. 18 I confini orientali d’Italia erano segnati fin da quando Dante scriveva: […] A Pola presso del Carnaro | che Italia chiude e i suoi termini bagna. […] L’Istria è nostra (Mazzini, Politica internazionale (1871), str. 122). V slovenskem prevodu: Vzhodne meje Italije so bile določene že v času Dantejevega pisanja: […] in v Pulju, kjer Kvarner v obalo buta, | zaklepa Laško in mejé mu moči. […] Istra je naša. 46 Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje? Prav v enem izmed najbolj razgibanih in odločilnih obdobij, ki jih je doživel italijanski narod, še ves vznesen nad pravkar doseženo združitvijo in v pričakovanju novih uspehov, so leta 1865 po Italiji po- tekala praznovanja šeststoletnice Dantejevega rojstva. Ob tem sta od- mevala tudi znana verza IX. speva Pekla. Glasilo goriških Slovencev Umni gospodar je v zasmehljivem tonu pisalo o prizadevanjih gori- ških Italijanov, da bi v dvorani mestnega sveta postavili kip Danteja, saj jim je oblast prepovedala zbirati prispevke za Dantejev spome- nik, ki naj bi ga postavili v Firencah. Zaradi objave te in še nekaterih drugih novic so Italijani dosegli ukinitev slovenskega glasila. Goriški Slovenci so svoje glasilo ponovno dobili dobro leto kasneje, leta 1867, ko je začela izhajali Domovina.19 Vlogo omenjenih verzov kot orodje v rokah italijanskih nacionalistov pri njihovih iredentističnih težnjah je prikazovala tudi spominska plošča, ki jo je decembra 1918 ob prihodu na Tolminsko pred vhodom v t. i. Dantejevo jamo postavila brigada Sassari. Danteju so pripisali celo preroško vlogo. Besedilo tega napisa se, prevedeno v slovenščino, glasi: Kvarner v obalo buta zaklepa Laško in mejé mu moči. IX. spev, verza 113 in 114 V Dantejev spomin, ki se je tu med različnimi ljudstvi vztrajno ohranjal skozi stoletja, spoštljivo postavila brigata Sassari ob zaključku svete vojne, ki je za vedno dala domovini po njem prerokovane meje. 4. decembra 1918 – ob tridesetdnevnici zmage.20 Plošča je bila v drugi svetovni vojni uničena, leta 1966 pa je tol- minsko turistično društvo z nepremišljeno potezo na istem mestu po- stavilo novo ploščo, posvečeno Danteju. 19 Marušič, Divina Commedia v slovenščini, str. 318. 20 Pavšič, Spomeniki, str. 343. V originalu se besedilo glasi: IL QUARNARO CHE ITALIA CHIUDE E I SUOI TERMINI BAGNA IX. vv. 113=114 ALLA MEMORIA DI DANTE QUI TRA GENTI DIVERSE TENACE NEI SECOLI POSE RIVERENTE LA BRIGATA SASSARI AL TERMINE DELLA SANTA GUERRA CHE HA DATO PER SEMPRE ALLA PATRIA I CONFINI DA LUI PROFETATI IV DICEMBRE MCMXVIII – TRIGESIMO DELLA VITTORIA. 47 Neva Makuc III. Na kratko se zaustavimo pri prevajanju Dantejeve poezije, na- tančneje Božanske komedije, v slovenščino. Na Slovenskem se je zani- manje za Dantejeva dela najbrž razširilo že v času protestantizma, ko je bil položaj slovenskega jezika primerljiv s položajem italijanskega jezika v Dantejevem času. Najstarejša izdaja Božanske komedije, ki se danes hrani v Sloveniji, nosi letnico 1520 in izvira iz knjižnice stiške- ga samostana, danes pa se hrani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja nista bila naklo- njena Dantejevi poeziji. Za obdobje romantike pa je značilna visoka recepcija Danteja, ki se kaže zlasti v delovanju prvega slovenskega dantologa Matije Čopa in v pesniškem ustvarjanju Franceta Prešerna. Slovenski učenjaki so se tako začeli zares poglobljeno ukvarjati z dan- tološkimi študijami šele v 19. stoletju; tedaj dobimo tudi prve sloven- ske prevode Božanske komedije.21 Prevajanje Danteja je velik podvig, saj zahteva veliko znanja in pesniške spretnosti. Prvi slovenski prevod Božanske komedije je najkasneje v tridesetih letih 19. stoletja pripra- vil Janez Čop, brat Matije Čopa. Prevod je obsegal le znani odlomek, ki govori o usodi grofa Ugolina; danes je izgubljen. Prvi ohranjeni prevod je leta 1835 pripravil Stanko Vraz. Tone Perčič je opozoril, da smo Slovenci dobili prvi celoten prevod Božanske komedije dokaj pozno v primerjavi z večino evropskih narodov, a smo bili med prvimi slovanskimi narodi, ki so se začeli ukvarjati s prevajanjem tega dela (prehiteli so nas le Poljaki). V drugi polovici 19. stoletja so delne pre- vode pripravili tudi Franjo Zakrajšek, Aleš Ušeničnik ter neki neznani prevajalec, katerega rokopisni prevod so odkrili v Študijski knjižnici v Celju. Prvi, ki je prevedel celoten Dantejev Pekel, pa je bil Jovan Vesel Koseski. Čas prve polovice 20. stoletja je bil zelo naklonjen preuče- vanju in prevajanju Dantejevih del. Delne prevode sta pripravila Oton Župančič in Aleš Ušeničnik. Med letoma 1910 in 1925 pa je dantolog Josip Debevec v Domu in svetu objavil prvi slovenski prevod celo- tne Božanske komedije. Leta 1959 sta bila objavljena še dva prevoda Pekla, enega je pripravil medanski pesnik Alojz Gradnik, drugega pa Tine Debeljak. Slednji je nekaj let kasneje objavil tudi drugi spev Vic, v Buenos Airesu pa je pripravljal tudi prevod celotne Božanske komedije, a do objave najverjetneje ni prišlo. Gradnik pa je leta 1965 objavil še prevod Vic. Tudi Ciril Zlobec, ki je med drugim prevedel v 21 20. stoletje je prineslo tudi nekaj zanimivih del, kot na primer zbornik Dante 1321–1921, ki ga je uredil Alojzij Res in pri katerem so sodelovali tudi italijanski zgodovinarji in dantologi. Zbornik je dve leti kasneje izšel tudi v italijanščini. O pomenu tega zbornika govori Rebulov članek Evropski moment v Gorici 1921. 48