Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke Armand Faganel Anita Trnavčević Založba Univerze na Primorskem Uredniški odbor Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat Dejan Hozjan Alenka Janko Spreizer Alen Ježovnik Lenka Kavčič Alan Orbanič Gregor Pobežin Andraž Teršek Jonatan Vinkler Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke Armand Faganel Anita Trnavčević Znanstvena monografija Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke Armand Faganel Anita Trnavčević Recenzenta Andreja Istenič Starčič Justina Erčulj Prelom in grafična priprava: Jonatan Vinkler Izdala in založila Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, SI-6000 Koper Glavni urednik dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe Alen Ježovnik Koper 2016 isbn 978-961-6984-45-4 (spletna izdaja: pdf) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-45-4.pdf isbn 978-961-6984-46-1 (spletna izdaja: html) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-46-1/index.html © 2016 Založba Univerze na Primorskem Izdaja je sofinancirana po pogodbi ARRS za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016. CIP - Kataložni zapis o publikaciji  Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  378.330.342.17(0.034.2)  070:378(0.034.2)  FAGANEL, Armand          Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke [Ele- ktronski vir] / Armand Faganel, Anita Trnavčević. - El. zbornik. - Koper : University of Pri- morska Press, 2016  Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-45-4.pdf  Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-46-1/index.html  ISBN 978-961-6984-45-4 (pdf)  ISBN 978-961-6984-46-1 (html)  1. Trnavčevič, Anita  287419136 Vsebina 7 Kazalo preglednic in slik 9 Uvod 12 Neoliberalna doktrina 13 Marketizacija visokega šolstva 16 Globalizacija visokošolskih storitev 17 Aktualne spremembe v diskurzu 21 Diskurzivna analiza 31 Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo 31 Dostopnost visokošolskega izobraževanja 34 Delež vpisa na visokošolske inštitucije 39 Število diplomantov in družba znanja 43 Financiranje visokošolskega študija 49 Prihajajoči trendi v visokem šolstvu 57 Pomen in vloga javnega visokega šolstva 73 Kakovost visokega šolstva 79 Financiranje visokega šolstva 91 Privatizacija visokega šolstva 97 Neoliberalizem 105 Marketizacija 111 Nacionalni interes Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke 115 Visokošolska reforma in vplivi EU 123 Globalizacija visokošolskega izobraževanja 125 Liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost 133 Študentje 139 Visokošolski učitelji in sindikati 149 Visokošolske institucije 157 Sklepna misel 159 Povzetek 161 Literatura 6 187 Recenziji 187 I 188 II Kazalo preglednic in slik 23 Preglednica 1: Nacionalna raziskava branosti dnevnikov, 2012. 32 Preglednica 2: Število visokošolskih zavodov po regijah, 2000/2001–2009/2010. 34 Preglednica 3: Dislocirane enote visokošolskih zavodov vpisane v razvid visokošolskih zavodov na dan 30. 9. 2012. 34 Preglednica 4: Delež mladih vključenih v terciarno izobraževanje, za leta 1996, 2000, 2004, 2008 in 2011 (na dan 15. oktober). 35 Preglednica 5: Vpis mladih v terciarno izobraževanje (%). 37 Preglednica 6: Razpisana vpisna mesta na visokošolski študij v Republiki Sloveniji 2000/2001 in 2010/2011. 38 Preglednica 7: Študentje visokošolskega izobraževanja po vrsti izobraževanja, Slovenija 2011/12. 41 Preglednica 8: Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, z doseženo visokošolsko izobrazbo od 1961 do 2008 42 Preglednica 9: Vpis na terciarni študij, redni in izredni, zasebni in javni ter število terciarnih diplomantov v Sloveniji, 1981–2011. 43 Preglednica 10: Študenti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27. 43 Preglednica 11: Diplomanti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27. 46 Preglednica 12: šolnine za prvo leto šolanja na dodiplomskem študiju, v različnih državah (2007). 46 Preglednica 13: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje Slovenija 2005–2008 (% BDP). 47 Preglednica 14: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje po namenu porabe, Slovenija 2005–2009 (v 1.000 EUR). 39 Slika 1: Delež študentov terciarnega izobraževanja glede na izbiro študijskih področij od študijskega leta 2004/05 do 2011/12 (v %). Uvod Politike na področju visokega šolstva se 'barvajo' v nove odtenke, hkrati pa se ob tem odpira cela vrsta vprašanj s področij ekonomije, managemen- ta, marketinga, ideologije, politike in drugih povezanih ved. Management je postal prevladujoča ideologija, značilnost sodobne družbe in ne nazad- nje tehnika, metoda za obvladovanje ljudi, organizacij, družbenih skupin (Kuzmanić 2008; Gruban 2010). Management, kot ga poznajo organizaci- je, se je 'razširil' tudi na področje nepridobitnih, javnih zavodov (Hoyle in Wallace 2007). Če Tavčar (2005) meni, da v tem ni nič 'slabega', da so or- ganizacije med seboj sorodne po mnogih značilnostih in je ena izmed raz- likovalnih značilnosti pridobitna narava organizacije, potem ni nobenih težav in vprašanj okrog 'širitve' managementa kot spretnosti, tehnike, ve- ščine na področje javnega šolstva. Ne nazadnje je neoliberalna ideologija na ekonomskem področju vplivala na razumevanje izobraževanja, vloge uni- verze in drugih deležnikov za razvoj družbe in posameznikov ter razume- vanje znanja kot zasebne dobrine, management pridobitnih organizacij pa na vodenje in upravljanje takih organizacij (glej Friedman 2007). Vendar pa ni tako preprosto sprejeti dejstvo, da je pač neoliberalna ide- ologija vstopila relativno enostavno in tudi z navdušenjem v visokošolski svet. Od idej o družbi znanaj in s tem povezanih ne samo raziskav ampak tudi evropskih politik, do strategije pametne specializacije in do absurda pripeljane tekme za raziskovalna sredstva smo se v zadnjih 20 letih znašli v vrtincu marketizacijskih procesov. V želji, hotenju in potrebi po večji av- tonomiji visokega šolstva smo hkrati izgubljali njenega spremljevalca – od- govornost. V želji po razvoju smo bili pripravljeni odpovedati se razpravi o smiselnosti in strateških pogledih na razvoj visokega šolstva. In, ne nazad- Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke nje, v želji po hitrih spremembah nismo zmogli narediti tudi manjših spre- memb. V javnem diskurzu je polno razprav o kakovosti; leta 2010 je bila us- tanovljena Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, v obliki in z nameni, kot jih ima še danes. Paradoksalno pa se je kakovost izgubila v bi- rokraciji, saj je z naraščanjem števila študijskih programov komisija le s te- žavo opravljala svoje delo, pregledi in podeljevanje akreditacij pa so izkazo- vali tudi izkrivljeno podobo realnosti. Kakovost, povezana z zaposljivostjo mladih diplomantov in s potre- bami trga dela se je ujela v zanke, iz katerih se bo v praksi pravzaprav tež- ko izviti. Neoliberalni, marketizacijski diskurz v visokem šolstvu namreč postavlja in interpretira izobraževanje kot storitev, ki jo je potrebno hitro, učinkovito in ekonomično spreminjati glede na povprašenje na trgu. To bi v praksi pomenilo spreminjaje študijskih programov tako, kot to pričaku- 111000 jejo zaposlovalci, potencialni študenti in drugi deležniki. Ali je to res nara- va visokega šolstva, ali je to res narava tega, kar je bilo v zgodovini poime- novano kot 'univerzum', pa je vprašljivo. Dolenčeva (2006) omenja demografske trende, povečano participaci- jo mladih v visokem šolstvu, pomanjkanje finančnih sredstev, povezano s spremembo doktrine ekonomske politike ter politične cilje ustvarjanja konkurenčne znanjske družbe kot ključne dejavnike, ki so potisnili poli- tiko visokega šolstva na politični zemljevid in odprli pot reformam. Po- leg vseh omenjenih dejavnikov pa je treba izpostaviti še javno mnenje, ki je postavlo skozi dnevne objave v različnih medijih pomemben sooblikova- lec popularnega ideološkega diskurza. Tako se mnoge razprave o visokem šolstvu gibljejo v nejasnem območju med popularnim ideološko obarva- nim javnim diskurzom in kritičnimi znanstvenimi diskurzivnimi praksa- mi. Ločevanje javnega in kritičnega znanstvenega diskurza je nujno, ven- dar postaja v praksi tudi vedno težje. Pričujoča monografija je namenjena dekonstrukciji marketizacijskega diskurza v visokem šolstvu skozi analizo člankov v dnevnem časopisju. Da pa bi lahko verodostojno predstavili specifičnost izbranega proble- ma dekonstrukcije marketizacije visokega šolstva, je potrebno najprej ori- sati zgodovinski kontekst sprememb v visokošolskem okolju. Ob tem se zavedamo, da je omenjeno področje preloma tradicije v visokem šolstvu preobsežno, da bi ga lahko celovito zajeli. Humboldtov tip univerze v duhu razsvetljenstva je prevladoval 200 let, predstavljal je bistvo nacionalnega iz- obraževanja (nem. Bildung), ki je seveda ob vsakršnem reorganiziranju v nevarnosti. Seveda se tudi akademski svet zaveda dejstva, da ni možen po- vratek k stopnjam financiranja visokega šolstva iz časov hladne vojne in trde mednacionalne konkurence (Hovey 1999). Kwiek (2003a, 2003b) pou-