ARS & HUMANITAS revija za umetnost in humanistiko III/1-2 2009 AArrss 44 AA..iinnddbb 11 1199..1122..22000099 55::5511::2299 ARS & HUMANITAS revija za umetnost in humanistiko ISSN 1854–9632 Izdajatelj / Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Valentin Bucik, dekan Filozofske fakultete Urednika / Editors-in-Chief Milica Antić-Gaber, Tine Germ Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Barbo, Aleksandra Derganc, Nataša Golob, Lev Kreft, Marko Krevs, Marko Marinčič, Jasmina Markič, Vanesa Matajc, Janez Mlinar, Rajko Muršič, Branka Ramšak, Brane Senegačnik, Peter Simonič, Tone Smolej, Marko Uršič, Jože Vogrinc Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board Jochen Bonz (Bremen), Parul Dave-Mukherji (New Delhi), Thomas Fillitz (Dunaj), Karl Galinsky (Texas), Johannes Grabmayer (Celovec), Douglas Lewis (Washington), Helmut Loos (Leipzig), Bożena Tokarz (Katowice), Mike Verloo (Nijmegen) Urednica recenzij / Reviews Editor Irena Selišnik Tehnična urednica / Redactor Katja Mahnič Oblikovanje in postavitev / Graphic Design and Type Setting Jana Kuharič Lektoriranje / Language Editing Rok Janežič Prevodi / Translations DEKS d.o.o. Tisk / Printed by Cicero Begunje d.o.o. Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva / Address: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana Tel: + 386 1 241 1210, Fax: + 386 1 241 1211 E-mail: [email protected] © 2009, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Vse pravice pridržane Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna objava, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Revija izhaja s finačno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. AArrss 44 AA..iinnddbb 22 1199..1122..22000099 55::5511::4488 VSEBINA Študije: Uvod v tematski sklop 7 Katja Vintar Mally Razvojno zaostajanje Podsaharske Afrike 10 Vlasta Jalušič Evropska zapuščina Afriki, afriška zapuščina Evropi: postkolonialno nasilje in pošast genocida 28 Mwamba Cabakulu De l’oralité à l’écriture ou de l’africanité à la transculturalité 63 Gabriela Babnik Roman Chinua Achebeja razpad kot odgovor na negativno prezentacijo afričanov 88 Nataša Hrastnik Zahod v Afriki in afričanke na zahodu – identitetna potovanja in migracije junakinj v literaturi afriških pisateljic 110 Marko Frelih Črno sonce v beli glavi 133 Katja Zakrajšek K problematiki prevajanja afriškega evrofonskega romana v slovenščino 157 Tone Smolej Léopold Sédar Senghor pri slovencih 175 AArrss 44 AA..iinnddbb 33 1199..1122..22000099 55::5511::4488 Varia: Marko Jenko Medievalizem: od Ruskina k Chestertonu 188 Meta Kordiš Jugoslovanska naiva in popularna kultura 212 Tina Potočnik Moderna arhitektura: problematika varstva in zaščite 248 Manja Premrl Motiv slikarjevega ateljeja v delih Henrija Matissa in vpliv njegovega Rdečega ateljeja na slikarje v drugi polovici 20. stoletja 272 Sara Rožman Geneza pravice do umetne prekinitve nosečnosti v nekdanji Jugoslaviji 301 Barbara Turk Niskač Medetnična delitev in interakcije na gostivarskih ulicah 326 Recenzije: Jasmina Markič Fernando Cabral Martins: Dicionário de Fernando Pessoa e do modernismo portugues 347 Petra Mikša Tone Strojin: Zgodovina slovenskega planinstva: Slovenska planinska organizacija SPD-PZS, 1893–1948–2003 350 Iztok Šori Jill Reynolds: The Single woman: an discursive investigation 354 Biografske informacije o avtorjih 358 Navodila za avtorje 363 AArrss 44 AA..iinnddbb 44 1199..1122..22000099 55::5511::4488 ŠTUDIJE AArrss 44 AA..iinnddbb 55 1199..1122..22000099 55::5511::4488 AArrss 44 AA..iinnddbb 66 1199..1122..22000099 55::5511::4488 UVODNIK V TEMATSKI SKLOP UVODNIK V TEMATSKI SKLOP »PODSAHARSKA AFRIKA« Tematski sklop z naslovom »Podsaharska Afrika« letošnje dvojne števil- ke revije Ars et Humanitas je nastal v obdobju, v katerem opažamo, da se je zanimanje slovenskih raziskovalcev različnih humanističnih področij za ta del sveta močno povečalo. O tem pričajo v prvi vrsti številne znanstvene objave, ki so vsaj deloma posvečene podsaharski Afriki, in vedno večje za- nimanje študentov slovenskih univerz za t. i. postkolonialne študije (kar se odraža med drugim v večjem številu diplom o postkolonialnih vprašanjih, zlasti o podsaharski Afriki). Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer potekajo prizadevanja za okrepitev afrikanistike v okviru novih uni- verzitetnih programov, pa so afriške književnosti v angleščini in francošči- ni zdaj močneje zastopane na študijskih smereh, ki so se doslej ukvarjale predvsem z evropskimi in severnoameriškimi literarnimi deli. To zanimanje za podsaharsko Afriko lahko pripisujemo večji pozornosti, ki se afriškim študijam namenja v Evropi in svetu nasploh, vse večji odprtosti slovenske družbe do oddaljenih dežel in kultur ter prizadevanjem slovenskih afrika- nistov, ki so zadnja leta bolj številni in zelo dejavni. Med njimi naj omenim vsaj pokojnega etnologa in antropologa profesorja Boruta Brumna, ki je Afriko vrsto let približeval študentom ljubljanske univerze. Dodamo naj, da prav tako narašča število afriških literarnih del, ki jih lahko slovenski bralec bere v svoji materinščini, kar je znak, da se za ta del sveta vse bolj zanima tudi širša slovenska javnost. Pogled v bližnjo zgodovino nam pokaže, da se je zanimanje slovenske javnosti za Afriko v resnici krepilo že med šestdesetimi in osemdesetimi leti, ko je Slovenija kot jugoslovanska republika sodelovala pri gibanju t. i. »neuvrščenih«. To gibanje je med drugim ustvarilo družbenopolitično kli- mo, ki je nedvomno ugodno vplivala na boljše poznavanje »tretjega« sve- ta v Sloveniji, vključno s podsaharskimi deželami. Tako so se nizali obiski afriških politikov in izmenjave študentov, ki so včasih po študiju v Sloveniji ostali in postali del slovenske družbe. Tako je prišlo do živih, osebnih stikov med Slovenci in Afričani, ki so podlaga za resne, iskrene stike med naro- di. Ta ugodna politična klima je privedla tudi do povečanja zanimanja pri 7 AArrss 44 AA..iinnddbb 77 1199..1122..22000099 55::5511::4488 ARS & HUMANITAS slovenskih založnikih, saj so prevodi iz afriških književnosti začeli izhajati pogosteje: med letoma 1960 in 1990 je izšlo okrog 40 knjižnih izdaj, najbolj plodno pa je bilo leto 1980, ko je izšlo kar 8 afriških romanov v slovenskem prevodu. Omembe vredna je zbirka »Mostovi«, ki jo je leta 1976 ustanovi- la Pomurska založba in v kateri je izšlo dvanajst pomembnih romanov iz afriških književnosti (od Achebejevega romana Božja puščica leta 1977 do Marianinega izdajstva kamerunskega pisatelja Bernarda Nange leta 1987). V tem času bili so nekateri afriški grafi ki (zlasti iz Južnoafriške unije) pred- stavljeni na ljubljanskih mednarodnih grafi čnih bienalih (v letih 1955-1961 in 1977), prav tako so jugoslovanski grafi ki nekajkrat gostovali po Afri- ki (npr. v letih 1980-1981 je bila razstava Contemporary Yugoslav Prints predstavljena v več afriških državah). Poleg tega številni potopisi, ki so izšli v zadnjih desetletjih, pričajo o tem, kako so se nekateri Slovenci poglobili v afriško resničnost in tradicijo. Pričujoči tematski sklop je sestavljen iz osmih razprav, v katerih raz- iskovalci predstavljajo bodisi s podsaharsko Afriko povezana vprašanja, pomembna s stališča posameznih strok, bodisi posebne vidike afriško-slo- venskih odnosov. Prvi dve razpravi obravnavata posebna vidika sodobne afriške realnosti: vprašanje razvoja ob začetku 21. stoletja in vprašanje po- stkolonialnega nasilja. V članku »Razvojno zaostajanje podsaharske Afri- ke« Katja Vintar Mally s stališča regionalne geografi je sooča razvojne teža- ve podsaharske Afrike ob prelomu stoletij s t. i. razvojnimi cilji tisočletja, ki jih je OZN določila na podlagi Milenijske deklaracije iz leta 2000. Na podlagi novejših zgodovinskih dognanj in analize imperializma pri Han- nah Arendt se Vlasta Jalušič v razpravi »Evropska zapuščina Afriki, afri- ška zapuščina Evropi: postkolonialno nasilje in pošast genocida« ukvarja z elementi zahodne zapuščine, katerih vpliv je bil odločilen pri zločinih, ki so zaznamovali podsaharsko Afriko ob prelomu med 20. in 21. stoletjem (zlasti pri genocidi v Ruandi). Proti koncu članka se avtorica sprašuje, kaj bi se lahko zahodni svet naučil iz situacije v Afriki, do kakšnih razmišljanj – zlasti v zvezi z rasizmom – bi ga morale pripeljati afriške postkolonialne izkušnje. Naslednji trije članki zadevajo preučevanje afriških književnosti s treh različnih perspektiv. V članku z naslovom »De l’oralité à l’écriture ou de l’africanité à la transculturalité« (»Od ustnosti do pisave ali od afri- škosti do transkulturnosti«) senegalski profesor in raziskovalec Mwamba 8 AArrss 44 AA..iinnddbb 88 1199..1122..22000099 55::5511::4488 UVODNIK V TEMATSKI SKLOP Cabakulu opredeli različne oblike ustne literature, ki so igrale pomembno vlogo v izoblikovanju afriških književnostih. Tako nazorno predstavi raz- merje med ustno in pisno literaturo v afriških kulturah. V kolonialne čase se vrača Gabriela Babnik, ki prikazuje roman Chinua Achebeja z naslovom Razpad iz leta 1952 kot odgovor na negativno podobo Afričanov v Evro- pi, zlasti v Conradovem romanu Th e Heart of Darkness. Pisanje romana je pri nigerijskem pisatelju dejanje upora, ki bo zgled za številne druge afri- ške pisatelje. V članku »Zahod v Afriki in Afričanke na Zahodu« Nataša Hrastnik preučuje tematiko, značilno za žensko pisanje v sodobnih afri- ških književnostih s poudarkom na iskanju identitete, ki ga lahko imamo za vodilno temo pri afriških pisateljicah. Zadnji trije članki predstavljajo tri različne vidike slovensko-afriških odnosov. V članku z naslovom »Črno sonce v beli glavi« Marko Frelih predstavlja sudansko misijo, ki jo je sredi 19. stoletja vodil slovenski krščanski misijonar dr. Ignancij Knoblehar in ki jo lahko imamo za prvo temeljitejšo neposredno srečanje Slovencev s podsaharsko Afriko. Kot prevajalka afriških literarnih del se Katja Zakraj- šek v članku »K problematiki prevajanja afriškega evrofonskega romana v slovenščino« ukvarja s posebnostmi afriških književnosti v »evropskih« jezikih in razmišlja o implikacijah teh posebnosti pri prevajanju v slovenski jezik. S prevajanjem se iz literarno-zgodovinske prespektive ukvarja tudi Tone Smolej v članku »Léopold Sédar Senghor pri Slovencih«, v katerem posveča pozornost izboru pesmi velikega senegalskega pesnika, ki je leta 1975 izšel v slovenskem jeziku. Slovenski raziskovalni prostor seveda premore veliko več zanimivih raz- iskav v zvezi z Afriko, zato lahko samo obžalujemo, da nekateri raziskovalci pri tej publikaciji niso mogli sodelovati in da zato njihova stroka tukaj ni zastopana. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri projektu s kakovostnimi in raznovrstnimi razpravami. Florence Gacoin-Marks 9 AArrss 44 AA..iinnddbb 99 1199..1122..22000099 55::5511::4488 ARS & HUMANITAS / PODSAHARSKA AFRIKA Katja Vintar Mally RAZVOJNO ZAOSTAJANJE PODSAHARSKE AFRIKE Ključne besede: Podsaharska Afrika, države v razvoju, razvojni cilji ti- sočletja, regionalna geografi ja Uvod Podsaharska Afrika je izjemno raznolika svetovna regija, ki se ponaša z obsežnim naravnim bogastvom, velikimi človeškimi potenciali in bogato zgodovino. Toda zibelka človeštva je dandanes odrinjena na rob svetovnega dogajanja. Iz nje prihajajo pretežno slike in poročila o revščini, konfl iktih, naravnih nesrečah, boleznih in drugih negativnih pojavih, ki prispevajo k izrazito neugodni podobi regije v svetu. V Podsaharski Afriki živi že okrog osemsto milijonov prebivalcev, od katerih se jih skoraj polovica sooča s pogoji skrajne revščine. Države Pod- saharske Afrike so nasploh med najbolj revnimi na svetu. Po podatkih Svetovne banke (Africa Development ..., 2008) je leta 2006 bruto domači proizvod (BDP) celotne regije znašal 744 milijard USD, kar je ustrezalo 28 odstotkom ustvarjenega BDP na Kitajskem ali 69 odstotkom BDP Bra- zilije oziroma 74 odstotkom BDP Rusije. Dohodki večine držav so zelo skromni, saj kar 56 odstotkov BDP v regiji prispevata gospodarstvi Južno- afriške republike in Nigerije. Povečujejo se tudi razlike med revnimi in bo- gatimi sloji. Številni Afričani so dandanes revnejši od svojih prednikov na sredini 20. stoletja. Soubbotina in Sheramova (2000, 25) navajata, da je leta 1965 povprečni dohodek na afriškega prebivalca ustrezal 14 odstotkom povprečja razvitih držav, medtem ko je trideset let pozneje dosegal le še 7 odstotkov. Nesporno dejstvo je, da Podsaharska Afrika pri zagotavljanju 10 AArrss 44 AA..iinnddbb 1100 1199..1122..22000099 55::5511::4488